Računsko sodišče: Gurs ni bil uspešen pri registru nepremičnin

Ljubljana - Bili so uspešni, učinkoviti pa ne, je mogoče na kratko povzeti mnenje računskega sodišča o dveh revidirancih, ki sta bila pristojna za izvedbo evidentiranja slovenskih nepremičnin v obdobju od začetka leta 2006 do konca leta 2010: »Računsko sodišče meni, da je bilo poslovanje geodetske uprave pri vzpostavitvi registra uspešno, vendar pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti vzpostavitve registra ni bilo učinkovito.« Geodetska uprava spada pod okrilje ministrstva za okolje, to pa je, menijo revizorji v poročilu o smotrnosti izvajanja evidentiranja nepremičnin, preveč od strani in premalo dejavno opazovalo, kaj se dogaja z registrom: »Poslovanje ministrstva pri načrtovanju vzpostavitve registra ter pri spremljanju, nadzoru in sprejemanju ustreznih korektivnih ukrepov pri vzpostavitvi registra ni bilo učinkovito.« Z vrednotenjem nepremičnin se revizorji tokrat niso ukvarjali. »Cilj revizije je bil odgovoriti na vprašanje, kako je Republika Slovenija načrtovala ter izvajala aktivnosti vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja registra nepremičnin,« pojasnjujejo revizorji.

V obdobju, ki jih je zanimalo, so ministrstvo za okolje vodili trije ministri: Janez Podobnik, Karl Viktor Erjavec in dr. Roko Žarnić. Na geodetski upravi je bil vsa leta generalni direktor Aleš Seliškar.

Trajalo je dlje, bilo je dražje

Računsko sodišče v poročilu o evidentiranju nepremičnin ugotavlja, da je trajalo dosti dlje, kot je bilo sprva predvideno in tudi stroški so bili veliko višji od načrtovanih: »Geodetska uprava Republike Slovenije je presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka. Za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu nepremičnin, je porabila 53,4 odstotka več sredstev, kot je sprva predvidela, pri tem pa se je število oseb, ki so izvajale popis nepremičnin, glede na prvotno načrtovano podvojilo. Za financiranje registra v obdobju med letoma 2006 in 2009 je geodetska uprava skupaj porabila 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta geodetske uprave oziroma 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih iz tega obdobja.«

Revizorji poročajo, da bi morala geodetska uprava popis nepremičnin začeti izvajati 24. novembra 2006, kakor je predvidel zakon o evidentiranju nepremičnin, a ga je premaknila za en teden. Po pojasnilih geodetske uprave je novi datum določila tedanja vlada Janeza Janše s programom dela za leto 2006. Po zakonu o evidentiranju nepremičnin bi morala geodetska uprava popis opraviti v 12 mesecih, poročajo revizorji, in v tem obdobju tudi vpisati podatke o stavbah in delih stavb v register, a zamuda je bila očitna: »Ugotavljamo, da je bil zakonski rok za dokončanje popisa nepremičnin in vzpostavitev registra, ki je bil po sklepu ministra vzpostavljen 10. julija 2008, presežen za 229 dni oziroma 62,7 odstotka.«

Geodetska uprava pojasnjuje, da sta bil vzrok za podaljšanje roka zagotavljanje finančnih sredstev in podaljšanje roka za evidentiranje nepremičnin, kar je vplivalo na obdelavo podatkov in njihovo pripravo za vpis v register, zato je bil tudi ta pripravljen pozneje.

Težave s popisovalci

Pred popisom nepremičnin so v geodetski upravi presodili, da ga bo stroškovno in kakovostno najlaže izpeljati skupaj z lastnimi kadri in zunanjimi sodelavci, poročajo revizorji računskega sodišča, ki ugotavljajo, da je popis nazadnje izvajalo dvakrat toliko oseb, kot je predvidel investicijski načrt: kadrovske potrebe za izvedbo popisa nepremičnin so bile namreč v investicijskem programu ocenjene na skupaj 1260 oseb (popisovalci, inštruktorji, kadri geodetske uprave, osebje javne uprave oziroma drugo osebje), med katerimi je bilo menda 500 vsak dan aktivnih popisovalcev, nazadnje pa je popis izvajalo 2516 oseb.

»Pri izvajanju popisa nepremičnin se je samo med popisovalci zvrstilo kar 1739 različnih oseb oziroma 148,4 odstotka več od prvotnega načrta, ki je predvideval 700 popisovalcev. Na geodetski upravi so pojasnili, da so bile glavne težave povezane s popisovalci in zato je prišlo do odstopanja med predvidenim ter dejanskim številom popisovalcev. Težave s popisovalci, ki so bili plačani glede na dejansko opravljeno delo, so vplivale tudi na časovni zamik pri izvedbi popisa nepremičnin, zaradi potreb po dodatnih kadrih pa so se povečali stroški najema vseh oseb, ki so sodelovale pri popisu nepremičnin,« poročajo revizorji. Tako so stroški za popisovalce namesto predvidenih 4,291 milijona evrov dosegli 6,581 milijona evrov ali 53,4 odstotka več.

Napake v registru niso izključene

Revizorji računskega sodišča imajo v povezavi z registrom nepremičnin pomisleke tudi o njegovi vsebini, saj po preverjanju popolnosti in kakovosti podatkov v registru opozarjajo na tveganje, da med popisom niso bile evidentirane vse nepremičnine, pa tudi, da so v zbranih podatkih napake. Revizorji na primer opozarjajo, da je v registru15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov o lastniku, 77.808 nepremičninam ali 1,3 odstotka vseh zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti, poleg tega je geodetska uprava podatke o lastnostih nepremičnin spreminjala zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju brez terenskih ogledov.

Zaradi takšnih pomanjkljivosti in tveganj računsko sodišče meni: »Geodetska uprava ni bila uspešna pri uresničevanju cilja, da naj register odraža dejansko stanje nepremičnin v naravi, kot določa zakon o evidentiranju nepremičnin. Geodetska uprava se sicer navedenih težav zaveda, vendar do 9. decembra 2010 ni imela izdelanega sistematičnega pristopa k odpravi napak in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na popolnost in kakovost podatkov v registru.«