»Težave niso v Kempinskem, ampak v rumenem tisku«

Savudrija - »Težave niso v Kempinskem, temveč v rumenem tisku.« S temi besedami bi lahko povzeli odgovor avstrijskega poslovneža Miroslava Oblaka na naše vprašanje o »črnih oblakih«, ki naj bi se zgrinjali nad velikim turističnim naseljem in Kempinski Adriaticom na Savudrijskem polotoku pri Alberih. Pred nekaj dnevi je zaokrožila neuradna informacija, da je komaj odprti hotel Kempinski Adriatic že zaprt. Tudi to informacijo je Obalka zanikal. Odgovoril je: »Hotel, ki je najboljših v Evropi, je več kot polovično zaseden. Novembra ga bodo res zaprli za poldrugi mesec, ker so izvajalci slabo opravili svoje delo in bodo morali popraviti bazen in nekaj drugih malenosti.«

Miroslav Oblak se je avgusta lani umaknil iz lastništva Rezidencije Skiper. »Umaknil sem se zato, ker sem imel tedaj slabe odnose z Vegradom, ki je petkrat spremenil rok za dokončane hotela. Banka je potegnila z Vegradom. Zato smo tedaj podpisali opcijsko pogodbo, po kateri je Vegrad postal 75-odstotni lastnik Rezidencije Skiper. V opcijski pogodbi piše, da lahko za enak znesek odkupim nazaj moj delež potem, ko bo hotel zgrajen. In zdaj se o tem dogovarjamo. Koliko so pogajanja resna, pa se bo še izkazalo,« je dejal Oblak.

Zakaj kar nekaj medijev odkriva nepravilnosti pri njihovem poslovanju?

»Imamo težak boj z Glasom Istre in lahko se zgodi, da jih bomo tožili ter prijavili Uskoku (hrvaški protikorupcijski komisiji). Povsem so potvarjali resnico. Šestdeset hektarjev zemljišča za golf smo od hrvaške države najeli za 40 let, preostalih 25 hektarjev pa smo kupili za tri milijone evrov. Nekaj lastnikov je izsiljevalo in hotelo višje cene. Plačevali smo zemljišče 15 do 25 evrov za kvadratni meter povsem zapuščene in neuporabne zemlje. Spremenili smo načrte in kupili zemljo od tistih, ki so nam jo prodali. Tako smo izsiljevalce užalili in nam zdaj nagajajo. Ni res, da je država sprejela zakon o lažji gradnji golf igrišč zaradi nas. Ko je bil ta zakon sprejet, smo mi imeli že vsa zemljišča zagotovljena. Maščuje se nam znano dejstvo, ker smo pred kakimi osmimi leti podarili stranki HDZ tri milijone hrvaških kun. Vse skupaj je ena sama zavist. Z Ljubico Marfan, direktorico Rezidencije Skiper, sva dokazala, kakšen projekt je mogoče izpeljati. Še bolj bodo zavistni (tudi v portoroškem turizmu), ko se bomo lotili še enega projekta v bližini zdajšnjega Kempinskega in zgradili še eno golf igrišče. Mene pa bi veselilo, če bi Portorož dobil golf igrišče, kajti šele tedaj bi postali resna destinacija tudi za golfiste,« je dejal Miroslav Oblak in zavrnil, da bi bil Tudjmanov sin njegov osebni prijatelj: »Prijateljev nimam, imam samo dobre in slabe znance,« je dejal Oblak. Zamerijo jim, da je tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić naklonjen projektu na Savudrijskem polotoku. Zato je tudi prišel na odprtje hotela. »Nič ni ravnal protizakonito. Če pa je kje zastavil svojo besedo, je prispeval k temu, da se naložba ni vlekla še eno leto dlje. Zaradi politike smo doslej imeli same probleme, same finančne kontrole, nihče nam ni zares pomagal. Lokalna politika nič, še najmanj zdajšnji gradonačelnik Umaga Basanese.«

Miroslav Oblak je pojasnil, da so za celotno naselje (tudi za stari del ) namenili 210 milijonov evrov. V tem znesku je tudi znesek za golf igrišče, golfska klubska hišica, kongresni center, 22 vil, 20 stanovanj, hotel s petimi zvezdicami in 200 sobami, kopališče in več turističnih blokov v starem delu. »Če ta znesek primerjate s 131 milijoni evrov, kolikor so jih porabili za Kempinski Palace v Portorožu, potem veste, da smo bili mi zelo poceni. Ali pa so bili v Portorožu daleč predragi.«
   
Oblak je zavrnil, da bi bilo kaj resnega na račun domnevne hrvaške kriminalistične preiskav v Vegradu. »Eden od podizvajalcev se je zapletel z Vegradom zaradi nekega spornega plačila. Stvar je absolutno prenapihnjena s strani nekaterih slovenskih medijev. Nihče ni v nobeni resni preiskavi,« je dejal Miroslav Oblak za Delo.
   
Ljubica Marfan, direktorica Rezidencije Skiper, potrjuje Oblakove besede. »Oblak je raje izstopil iz lastništva, ker ni soglašal z zavlačevanjem Vegrada in drugih izvajalcev. Ko je Vegrad prevzel lastništvo, smo sklenili, da ne more biti pravi lastnik. Saj ne more na eni strani izdajati računov in jih na drugi strani plačevati, biti nosilec naložbe in izvajalec hkrati. Zato tudi nismo sprejeli Vegradovih namer, da bi navkljub 75-odstotnemu lastništvu imel koga v nadzornem svetu ali upravi. Pogodba in statut podjetja sta omogočila takšno odločitev. Vem samo to, da je prišlo do zapleta med Vegradom in Umag Gradnje, zaradi spora okoli plačila računa v višini kakih 800 tisoč evrov. Če bi bil Umag Gradnje prepričan v svoj prav, bi terjatev zahteval preko sodišča. Zakaj se je odločil za prijavo preko protikorupcijske komisije, ne vem. Lahko pa potrdim, kar sem povedala preiskovalcem, da smo bili z Vegradom že od lanskega novembra dogovorjeni, da poravnavamo obveznosti kooperantom neposredno, vsak mesec sproti, po opravljenih delih,« je povedala Ljubica Marfan.

Iz tretjega neuradnega vira smo zvedeli, da je poglavitna težava pri Vegradovih nastopila v zapletu z drugo slovensko gradbeno družbo. Ta iz zanesljivih virov tudi izdatno obvešča medije o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešil Vegrad. V Vegradu so bili pri svojih odgovorih na naša vprašanja zelo skopi in nenatančni. Odgovorili so, denimo, da z Andrejem in Miroslavom Oblakom niso v nikakršnih odnosih. Glede domnevne kriminalistične preiskave pa so dejali, da nikogar iz Vegradovih družb niso zaslišali, vendar se je Vegrad ponudil hrvaškemu policijskemu uradu, da so jim odgovorni na razpolago.