Tiskane izdaje
Indeks najboljših podjetij SBI TOP je pridobil 24,01 točke oz. 2,17 odstotka in se oblikoval pri vrednosti 1132,09 točke. Borzni posredniki so sklenili nekaj manj kot štiri milijone evrov poslov.
Kot omenjeno, so se danes ob sicer skromnem prometu najbolj podražile delnice Abanke, in sicer za 9,87 odstotka na 51,98 evra. Po rasti tečaja so sledile delnice Istrabenza (+6,88 odstotka na 47,40 evra), s katerimi je bil promet prav tako skromen.
Delnice Petrola (111.920 evrov) so se podražile za 4,30 odstotka na 364,55 evra, delnice Mercatorja (303.570 evrov) za 3,68 odstotka na 186,47 evra in delnice Luke Koper (70.220 evrov) za 3,07 odstotka na 35,20 evra.
Tudi danes se je največ trgovalo z delnicami Krke, s katerimi so borzni posredniki sklenili za 1,8 milijona evrov poslov. Enotni tečaj delnice novomeškega farmacevta se je okrepil za 2,14 odstotka na 63,93 evra.
Zvišal se je tudi enotni tečaj delnicam Telekoma Slovenije (203.170 evrov; +1,95 odstotka na 179,95 evra), Gorenja (49.750 evrov; +1,95 odstotka na 17,21 odstotka), Save (78.730 evrov; +1,87 odstotka na 246,03 evra) in NKBM (111.920 evrov; +0,30 odstotka na 13,57 evra).
Med redkimi delnicami, ki so se danes ob sicer skromnem prometu pocenile, velja izpostaviti delnice Pivovarne Laško (-1,81 odstotka na 50,59 evra), Intereurope (-1,15 odstotka na 13,75 evra), Pozavarovalnice Sava (-0,43 odstotka na 16,29 evra) in Aerodroma Ljubljana (-0,40 odstotka na 45,05 evra).
Omeniti še velja, da je član nadzornega sveta Telekoma Slovenije Peter Groznik kupil 35 delnic Telekoma, za katere je odštel 6212 evrov. Omenjeno število delnic predstavlja 0,0005-odstotni lastniški delež v telekomunikacijskem operaterju, je objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Evropske borze navzgor, dražja tudi nafta
Trgovanje na evropskih borzah poteka v znamenju rasti tečajev. Na londonski borzi se je indeks FTSE 100 okoli 17. ure zvišal za 6,68 odstotka na 4188,78 točke, pariški CAC 40 se je zvišal za 8,07 odstotka na 3366,22 točke, indeks DAX na frankfurtski borzi za 0,09 odstotka na 4827,60 točke, ATX na dunajski borzi za 6,70 odstotka na 1850,79 točke, indeks MIBTel na milanski borzi pa 7,56 odstotka na 15.739 točk.
Tečaji na borzi v Budimpešti so poskočili potem, ko so Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka in EU za pomoč madžarskemu finančnemu sistemu namenile 25,1 milijarde dolarjev pomoči. Indeks BUX je današnje trgovanje sklenil pri 13.399,05 točke, kar je 14,09 odstotka več kot v torek.
Tečaji na največji ameriški borzi v New Yorku so začetku današnjega trgovanja na torkovih ravneh; indeks Dow Jones je bil pri 9067,03 točke, kar je 0,02 odstotka več kot v torek, indeks Nasdaq pa se je znižal za 0,12 odstotka na 1647,52 točke.
Rast tečajev v Aziji
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v odzivu na krepko zvišanje tečajev na borzi na Wall Streetu ter znižanje vrednosti jena precej zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je vnovič zrasel prek psihološko pomembne meje 8000 točk.
Ob koncu trgovanja se je Nikkei oblikoval pri 8211,90 točke, kar je krepkih 589,98 točke oz. 7,74 odstotka več kot v torek.
Na deviznem trgu se je tečaj dolarja potem, ko so japonski mediji poročali, da centralna banka razmišlja o znižanju obrestnih mer, zvišal na raven 98 jenov, kar je štiri jene več kot dan prej. Centralna banka bo zasedala v petek.
V torek so se zvišale vrednosti praktično vseh pomembnejših ameriških borznih indeksov. Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Zvišal se je za 889,35 točke oz. 10,88 odstotka na 9065,12 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa je porasel za 143,57 točke oz. 9,53 odstotka na 1649,47 točke.
Evro v primerjavi z dolarjem navzgor
Tečaj evra se je danes v primerjavi z dolarjem okrepil. Med jutranjim trgovanjem v Londonu se je vrednost evra namreč povečala na 1,2777 dolarja, potem ko je v torek v New Yorku znašala 1,2767 dolarja.
Na razpoloženje trga vplivajo predvsem ugibanja glede prihajajočih odločitev vodilnih centralnih bank v zvezi s ključnimi obrestnimi merami.
Ameriška centralna banka naj bi po pričakovanjih analitikov danes znižala svojo ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na odstotek.
Poleg tega so se pojavile govorice, da naj bi v petek v podporo največjemu azijskemu gospodarstvu že tako nizko ključno obrestno mero znižala tudi japonska centralna banka, in sicer za 0,25 odstotne točke na 0,25 odstotka.
Upanje na znižanje obrestnih mer in s tem korak v smeri preprečitve svetovne gospodarske recesije je danes že pognalo navzgor tudi tečaje delnic na večini vodilnih azijskih in evropskih borz.
Jen se je sicer danes v Londonu znova okrepil v primerjavi z dolarjem in evrom, pri čemer analitiki menijo, da bo jen, ki trenutno zaradi finančne krize v ZDA in Evropi velja za varnejšo naložbo, močan, dokler ne okrevajo ameriški in evropski finančni trgi.
Zvezne rezerve znižale ključno obrestno mero za 0,50 odstotka
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Zveznih rezerv (FOMC) je po dvodnevnem zasedanju v sredo v skladu z napovedmi in pričakovanji znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za 0,50 odstotka na odstotek, kar je najnižje od junija 2004.
FOMC je nazadnje znižal ključno obrestno mero 8. oktobra v usklajeni akciji skupaj z drugimi svetovnimi centralnimi bankami in sicer za 0,50 odstotka na 1,5 odstotka. Takrat se je znižala tudi diskontna obrestna mera, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar bankam in sicer prav tako za 0,50 odstotka na 1,75 odstotka. Diskontna obrestna mera se je v sredo znižala prav za toliko, kot ključna in sicer za 0,50 odstotka na 1,25 odstotka.
Kitajska in Norveška znižali ključno obrestno mero
Kitajska centralna banka je danes znižala svojo ključno obrestno mero za 0,27 odstotne točke, norveška centralna banka pa je svojo ključno obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke. Tako ena kot druga sta se za ta korak odločili, da bi spodbudili zaradi finančne krize pešajoče domače gospodarstvo. Več ...
