Rastočih izgub ne bodo pokrivali z izkupičkom od Emonike

Ljubljana - Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara s poslovanjem družbe v devetmesečju ni zadovoljen, 60-odstotna rast transportnih prihodkov pa je po njegovih besedah dobra popotnica. Ob 346 milijonih evrov poslovnih prihodkov je bilo poslovnih odhodkov 320 milijonov, poslovni izid iz poslovanja ebit 12 milijonov, ebitda 35 milijonov, čisti poslovni izid pa 12,2 milijona evrov. Od države so SŽ dobile skupaj 127,4 milijona evrov, glavna stebra SŽ, tovorni in potniški promet, pa sta po navedbah Tomaža Schare ustvarila vsak po osem milijonov izgube.

Gospodarska kriza se je v tretjem četrtletju že poznala, v četrtem pa bo zaradi krize v realnem sektorju še slabše; cenejši energenti so za železniški potniški promet slaba napoved. Izguba v potniškem prometu je po razlagi Tomaža Schare posledica dejstva, da država še ni našla sredstev za plačilo naročene gospodarske službe. Država je naročila za 55 milijonov evrov prevozov, plačala pa 45 milijonov evrov.

Izguba v tovornem prometu se ujema z višino plačane uporabnine državi. Tretji steber, infrastruktura, je bila v devetmesečju za dva milijona v plusu; pozitiven je bil tudi četrti steber, v katerem so hčerinska podjetja - dobiček pa je milijon evrov - in 19 milijonov evrov, ki so jih SŽ iztržile s prodajo zemljišča za Emoniko.

Denar od Emonike je po Scharovih trditvah na računu SŽ, z njim bodo financirali kakovostne naložbe, na primer logistično območje v ljubljanskih Mostah. Amortizirana bilančna izguba skupine SŽ je 26 milijonov evrov, postopoma se bo pokrivala z letnimi dobički. SŽ so najele za skoraj 258 milijonov (dolgoročnih) posojil, medtem ko za najemanje kratkoročnih posojil, še najmanj za plače, ni potrebe, zagotavlja Schara.

V lanskem devetmesečju je tovorni promet posloval pozitivno, letos je izgube za osem milijonov evrov. Rezultati so posledica več dejavnikov, tudi amortizacije in slabe finančne službe znotraj SŽ. Ob plačani uporabnini je Tomaž Schara med razlogi včeraj omenil še sedem odstotkov višje stroške dela. SŽ so v zadnjem letu namreč zaposlovale in izplačevale plače po kolektivni pogodbi, na kar generalni direktor pač ni mogel vplivati. Plače se sicer niso povečale, je bila pa skupna masa seveda višja. Gre za sistemski problem; poslovodstvo išče dejanske viške v 8022-članskem kolektivu ožjih SŽ in 10.334-članski skupini SŽ. Izplačevanje božičnice je še pod vprašajem.

Schara je včeraj priznal, da želi ožje vodstvo družbe razširiti s finančnim in komercialnim direktorjem, saj tako veliko podjetje nujno potrebuje taka vodstvena profila, če želi uresničiti pričakovanja. Sedanja člana poslovodstva (namestnik generalnega direktorja Branko Omerzu in pomočnik generalnega direktorja Igor Hauptman) naj bi ostala v širši desetčlanski ekipi. Če je uprava štiričlanska, bi bilo po Scharovem osebnem prepričanju logično, da sta v njej tudi komercialni in finančni direktor. Nadzorniki bodo o takem predlogu razpravljali, je prepričan Schara. V upravi naj bi ostal tudi delavski direktor Albert Pavlič; zakonodaja pri soodločanju v poslovnih funkcijah sicer narekuje minimum, če pa naredi več, razlaga Schara, to ni prepovedano.

Generalni direktor naših železnic se ne boji, da bi 15. decembra promet na slovenskih tirih zastal. Železničarji bodo imeli ustrezna spričevala. Toda pravilniki so se korenito spremenili, zato bi kazalo nekoliko prilagoditi začetek njihove veljavnosti. Vsekakor se v železnicah trudijo, da težav ne bi bilo. Če bo ostalo kaj nedorečenega, bodo po direktorjevih besedah vsi v železniškem sistemu (poleg SŽ tudi ministrstvo in neodvisna agencija za železniški promet) morali poskrbeti, da promet ne bo zastal. (Več v sredinem tiskanem Delu)