Tiskane izdaje
»Velikanska vrteča se krogla žarečega vodika, helija in nekaterih drugih plinov«, ki jo imenujemo Sonce, je tudi sicer še velika skrivnost, znanstveniki si na primer prav zdaj razbijajo glavo, kam so izginile tako rekoč vse sončne pege, znamenja »da fotosfero prebadajo silnice magnetnega polja«. Res pege tudi sicer upadajo in naraščajo v rednih enajstletnih presledkih, tako malo kot zdaj, pa jih niso zabeležili že petdeset let - že okrog 270 dni dni pravzaprav nobene. Nekateri raziskovalci zdaj ugibajo, ali pri iskanju krivcev za segrevanje ozračja, v katerem večina strokovnjakov kaže na izgorevanje fosilnih goriv, vendarle nismo na napačni poti in so za vremenske spremembe bolj odločilne spremembe Sončeve dejavnosti.
Puščave kot energetske rešiteljice?
Za to bodo seveda potrebovali prav tako velikopotezne naložbe, sončne elekrarne z zmogljivostjo 1500 gigavatov naj bi prinesle 7800 teravatnih ur energije na leto, to pa je trikrat več, kot zdaj proizvedejo vse jedrske elektrarne na svetu skupaj. Kaj bi to prineslo okolju, kažejo podatki, da kilovatna ura sončne energije prinese le 10 do dvajset gramov ogljikovega dioksida, celo sodobno pridelovanje zemeljskega plina prinese štiristo gramov, premogovne elektrarne pa kar tisoč. Do leta 2050, pišejo v avstrijski reviji News, bi tako lahko Zemlji prizanesli s kar 4,7 milijarde tonami tega škodljivega plina. Saharski projekt že ima vzornike, v kalifornijski puščavi Mojave sončna elektrarna že dvajset let oskrbuje s 350 megavati energije, na jugu Španije s sončno energijo oskrbujejo dvesto tisoč ljudi.
Sončne elektrarne zmorejo energijo, ki jo pridelajo, tudi prenašati do potrošnikov, pa naj so razdalje še tako velike. Če hočejo sončno energijo izkoriščati gospodinjstva, pa nastopi problem s shranjevanjem. Nekateri predlagajo nastavljanje računalniških sistemov, ki bi gospodinjske aparate prilagodili nestalnosti alternativnih energetskih virov, kot sta sonce ali veter. Sodobni človek največ energije potrebuje v poznih popoldanskih in večernih urah, ko se vrne iz službe domov, vetrnice pa največ proizvajajo ponoči, sonce čez dan in največ poleti, ko so tako in tako časi dopustov. Nove tehnologije pa lahko regulirajo delovanje številnih gospodinjskih aparatov, zamrzovalnike bi lahko na primer računalniško vodenje hladilo v dnevnih obdobjih, ko je alternativne energije največ, saj se hlad ohranja kar dolgo, prav tako lahko do obilice ugodnejše energije počakajo pomivalni, pralni in drugi stroji, tudi računalniške baterije bi lahko polnili bolj energetsko zavestno. Vetrnice se namreč kljub velikim zneskom, ki so jih v nekaterih evropskih državah vložili vanje, še ne izplačajo.
Veliki preboj pri uporabi alternativnih virov energije pa vseeno pričakujejo šele, ko bodo izboljšali baterije za shranjevanje energije. Tednik News tako objavlja tudi intervju z znanstvenikom iz podjetja IBM, kjer z baterijami litij-zrak napovedujejo podeseterjenje moči sedanjih, ki v avtomobilih sicer že zmorejo okrog tristo kilometrov brez dodatnega polnjenja, a to še vedno ni dovolj, poleg tega pa so težke in drage. Čim prej bodo znanstveniki našli rešitve za čas, težo in ceno, tem prej se bo lahko človeštvo podalo na novo družbeno revolucijo, ki bo morda zasenčila celo tisto na koncu zadnje male ledene dobe.
Več v prilogi Delo FT
