Reorganizacija elektrodistribucije: tržni deli ločeni od omrežnih

Reorganizacija petih elektrodistribucijskih podjetij bo predvidoma končana septembra, pojavila pa se je nova težnja. V elektrodistribucijah ne bi v hčerinske družbe izločili le nakupa in prodaje oziroma tržnih delov, temveč tudi omrežne dele, organizirali pa bi se v holdinge.

Objavljeno
23. februar 2011 21.46
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – To bi lahko pomenilo tudi pet sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja (sodo) namesto enega, ki ga sicer nameravajo okrepiti. »Sektorska politika tega ne predvideva,« pravi Janez Kopač, direktor direktorata za energijo. V elektrodistribucijah pravijo, da po novem predlogu ne bi več potrebovali velikega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (sodo), ki je načrtovan.

Hkrati naj bi bil nov sistem podoben avstrijskemu, ki ima prav tako več sodov. Za zamisel je slišala tudi Irena Praček, direktorica Agencije za energijo, ki vztrajno zahteva ureditev sistema po tretjem evropskem energetskem svežnju. Na kratko, tržni deli morajo biti strogo ločeni od omrežnih, saj morajo zadnji zagotavljati enake pogoje prenosa elektrike za vse ponudnike.

Pračkova svari načrtovalce reorganizacije, naj se ne zgledujejo po tujini, saj bodo morali tudi drugi spreminjati sisteme. »Oblikovanje petih sodov nas z zornega kota regulatorja sistema nič ne moti. Težava je, da ti deli elektrodistribucij niso v stoodstotni lasti države, država pa lahko neposredno izda koncesijo le takšnim družbam. Elektrodistribucije so v 80-odstotni lasti države in 20-odstotni lasti nekdanjih pidov. Sme pa država za podelitev koncesij objaviti razpis. V elektrodistribucijah pravijo, da lahko država izda takšen razpis, da se nihče drug ne more prijaviti, tako imajo menda urejeno Avstrijci. Ampak to ni več naša stvar, to je stvar države oziroma direktorata za energijo,« pravi Irena Praček.

Dodaja, da jo moti zlasti to, kako je sistem urejen zdaj. Sodo vse najema pri elektrodistribucijah, ki so deloma tržne in deloma regulirane družbe. Takšne razmere niso čiste, uredili pa bi jih s prenosom evropske zakonodaje v nov energetski zakon.


Janez Kopač, direktor direktorata za energijo, pravi, da se elektrodistribucije ne morejo reorganizirati kar na lastno pest in brez dogovora. »Država je lastnik, sektorska politika pa tega ne predvideva. Po dogovoru bodo v hčerinske družbe izločeni tržni deli elektrodistribucij,« pojasnjuje Kopač.

O tem, da po predlogu elektrodistribucij ne bi potrebovali več velikega soda, pa je Kopač dejal, da bo Sodo še dolgo takšen, kakršen je. Dodal pa je, da mora biti družba, ki ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja, po tretjem energetskem svežnju direktiv ne samo pravno ločena od tržnih delov, temveč tudi usposobljena za svoje naloge.

»Po tej zamisli bomo iz petih elektrodistribucij dobili 15 pravnih oseb in 15 direktorjev. To ni ravno racionalno in dvomim, da takšen model velja v Avstriji. Ampak to je vprašanje za lastnika in Agencijo za energijo,« pa pravi Matjaž Vodušek, direktor Soda.