Tiskane izdaje
Ljubljana, Slovenske Konjice – Cestnine za vožnjo po avtocestah naj bi bile po napovedi vlade v prihodnjih desetletjih edini vir za vračilo posojil, ki jih je že ali še bo Dars najel do leta 2010 za gradnjo cestnega omrežja. Od 5,5 milijarde evrov potrebnega denarja naj bi si po sedanjih načrtih sposodili tri milijarde evrov. Vračali naj bi jih tja do sredine stoletja. Pravzaprav Dars del starih posojil že zdaj vrača s cestninami, seveda pa bo ta obveznost z leti čedalje večja.
Ker se v slovenskem cestninskem sistemu prepletata odprti in zaprti sistem, pobere Dars v resnici cestnino le za 64 odstotkov po avtocestah prevoženih razdalj. To naj bi se teoretično spremenilo leta 2008, ko tudi v EU predvidevajo elektronsko cestninjenje prometa v prostem prometnem toku, kar pomeni, da bodo elektronske naprave zaznale vsa gibanja po avtocestah in ga zaračunale. Ker je leto 2008 tudi leto, ko naj bi bil končan vsaj temeljni avtocestni križ, poznavalci menijo, da bi ob večjem prometu s cestninami lahko zbrali vsaj dve petini več denarja kot doslej.
Generalni direktor direktorata za ceste na prometnem ministrstvu Tomaž Vidic je v parlamentu pojasnil, da gre pri 40-odstotnem predvidenem povišanju cestnin za oceno, koliko denarja več bi bilo mogoče zbrati v zaprtem elektronskem sistemu. Cestnina na prevoženi kilometer razdalje za osebna vozila, izražena v evrih, se pri tem ne bi povečala. Na vprašanje Dela so tudi na finančnem ministrstvu odločno zatrdili, da vlada ne razmišlja o dvigovanju cestnin.
Prometni minister Janez Božič je v zadnjih tednih že večkrat pojasnil, da bo način cestninjenja v prostem prometnem toku izbran po koncu pilotskih testiranj. Trenutno je odprt javni razpis za oba projekta (mikrovalovnega, kakršen je sedanji sistem abc, in satelitskega). Izbrani sistem pobiranja cestnine naj bi bil skladen s preostalimi cestninskimi sistemi v EU. Evropski projekt Galileo naj bi sicer zagotovil svojo elektronsko bazo s sateliti, ki bodo podobni sistemu, kakršen je ameriški GPS, vendar bo operativen šele leta 2010. Ob tem je treba spomniti, da so slovenski strokovnjaki pred meseci že predstavili delujoč cestninski sistem, ki temelji na enaki tehnologiji kot mobilna telefonija. Po predvidevanjih iz državnega načrta gradnje avtocest naj bi stroški uvedbe izbrane tehnologije znašali največ 150 milijonov evrov.
Domžalska županja in poslanka Cveta Zalokar Oražem je v parlamentu ponovno postavila tudi vprašanje uvedbe vinjet v prehodnem obdobju, povezano predvsem z delujočima cestninskima postajama Kompolje in Krtina, edinima od petih predvidenih, ki naj bi bili po njihovih izračunih nerentabilni, predvsem pa naj bi del voznikov odvračali od vožnje po avtocesti. Lokalnega prometa je morda res manj, vendar je namestnik predsednika uprave Darsa Stanislav Debeljak pojasnil, da se učinek cestninske postaje Krtina ne izraža na tej cestninski postaji, ampak v dejstvu, da promet ostaja na avtocesti in da ni več umikanja z avtoceste na staro magistralko ter nato pri naslednjem odcepu spet na avtocesto.
Upravno sodišče po enem letu še ni obravnavalo tožbe
Konjiški župan Janez Jazbec je nepreklicno odstopil z mesta vodje delovne skupine za cestninjenje pri skupnosti slovenskih občin. Menil je namreč, da ne on sam in tudi ne delovna skupina, v kateri so bili župani devetih prizadetih slovenskih občin, nista bila uspešna v prizadevanjih za poenotenje sistema cestninjenja v Sloveniji ter pri odpravi neenakopravnega položaja nekaterih občin in njihovih občanov pri plačevanju cestnine.
Skupaj z župani in županjami Grosupljega, Domžal, Vodic in še nekaterih slovenskih občin že vrsto let opozarja na dejstvo, da v državi obstajata dva sistema cestninjenja, odprti in zaprti, kar državljane postavlja v neenakopraven položaj.
Zaradi neenotnega sistema cestninjenja je konjiški župan februarja 2002 vložil na ustavno sodišče zahtevo po presoji dveh dokumentov: uredbe o cestnini za uporabo določenih cest ter sklepa o določitvi cestninskih cest in višine cestnine. Po dveh letih je ustavno sodišče županovo zahtevo zavrglo, češ da ni izkazovala "ogroženosti občanov". Zato je Janez Jazbec aprila leta 2004 na ustavno sodišče kot župan ponovno vložil zahtevo po presoji. Sodišče je decembra 2004 nesporno ugotovilo, da sporna uredba o cestnini ni skladna z ustavo. Ker pa bi njena takojšnja ukinitev lahko usodno vplivala na proračun, je ustavno sodišče njeno razveljavitev vezalo na odložilni pogoj enega leta. Kar zadeva sklep o določitvi cestninskih cest in višine cestnine pa je ustavno sodišče občana Janeza Jazbeca napotilo po sodno varstvo na Upravno sodišče RS.
Tako je Janez Jazbec kot občan 3. januarja lani na Upravno sodišče RS vložil osebno tožbo (podrejeno pa tudi tožbo občine Slovenske Konjice) zoper vlado Republike Slovenije. V njej zahteva, naj vlada čim prej odpravi sklep o določitvi cestninskih cest in višini cestnine, v tožbi pa je napovedal tudi zahtevek po odškodnini.
Janez Jazbec še pojasnjuje, da je vlada RS sredi decembra sicer izdala novo uredbo o cestninskih cestah in cestnini, ki pa po mnenju skupnosti slovenskih občin in njene delovne skupine za cestninjenje ni vnesla nikakršne vsebinske spremembe v zdajšnji sistem cestninjenja. Po njegovem tolmačenju to pomeni, da je vlada zaobšla odločbo ustavnega sodišča, saj neustavnosti uredbe o cestnini za uporabo določenih cest ni odpravila.
“Edini dosežek naše skupine zato vidim v obljubi ministra za promet, da bo leta 2008 v Sloveniji uveden elektronski sistem cestninjenja,” je svoj odstop z mesta vodje posebne delovne skupine pri skupnosti slovenskih občin še pojasnil konjiški župan Janez Jazbec.
