Rešitev za kmetovanje na vodovarstvenem območju

Ljubljana – Na najožjih vodovarstvenih območjih, ki zajemajo 1198 hektarov kmetijskih površin, je zaradi zakonskih zahtev prepovedana uporaba gnojevke, mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, in fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi omenjenih omejitev na teh območjih ni mogoče intenzivno kmetovati in je zato prihodek iz kmetijske dejavnosti manjši. Zakon o vodah sicer zagotavlja kmetom, da v zameno dobijo nadomestna zemljišča ali denarna nadomestila za izpad dohodka, vendar pa tega v praksi ni, čeprav so morali nekateri kmetje vodovarstvene ukrepe izvajati že v letu 2009. Tako je po ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ogrožen obstoj 111 kmetij, površine s poljščinami pa bi se lahko zmanjšale za več kot 900 hektarov.

Minister Židan je obljubil spremembo uredb, ki urejajo kmetovanje na sedmih najožjih vodovarstvenih območjih po Sloveniji še pred koncem aprila. Na ta način naj bi nekoliko prilagodili zahteve, ne da bi zmanjšali stopnjo varovanja vode. Napovedal je, da bodo ustrezno rešili tudi vprašanje odškodnin oziroma denarnih nadomestil, ki kmetom pripadajo zaradi omejevalnih pogojev za kmetovanje na teh območjih. Kot zagotavlja minister, bo odškodnino plačal tisti, ki ima od tega gospodarsko korist, torej koncesionar za upravljanje vodnega zajetja.

Na včerajšnjem srečanju, ki je bilo sicer že drugo tovrstno pri predsedniku vlade, so govorili tudi o izdelavi strategije na področju zelene energije. Po Židanovih besedah posebna delovna skupina pripravlja prvo tovrstno strategijo na področjih kmetijstva, gozdarstva in lesarstva, njen cilj pa je jasno določiti, katera odpadna biomasa na teh treh področjih se lahko uporablja za pridobivanje zelene energije. »Glede na to, da imamo v Sloveniji omejene kmetijske površine, je vrstni red prioritet jasen. Prva je proizvodnja hrane za ljudi, druga je proizvodnja hrane za živali, šele nato sledijo ostale.«