Revizija ni ugotovila nepravilnosti

Zunanja revizija spornih poslov Vzajemne ni pokazala nepravilnosti. Nadzorni svet Vzajemne se je za revizijo, ki jo je opravila revizorska hiša Ernst&Young, odločil zaradi medijskih obtožb o nepravilnostih pri poslovanju zdravstvene zavarovalnice.

Objavljeno
20. avgust 2009 21.19
Mario Belovič
Mario Belovič
Ljubljana - Zunanja revizija spornih poslov Vzajemne ni pokazala nepravilnosti. Nadzorni svet Vzajemne se je za revizijo, ki jo je opravila revizorska hiša Ernst&Young, odločil zaradi medijskih obtožb o nepravilnostih pri poslovanju zdravstvene zavarovalnice. Zunanji revizorji so avgusta preverili svetovalne in informacijske posle, ki jih je uprava - vodi jo Boštjan Aver - sklenila s podjetji Adacta, Geacomm in Normacom. Preverili so tudi sodelovanje Vzajemne z zunanjimi strokovnjaki pri pripravi analiz in sodelovanje z bivšim predsednikom uprave Markom Jakličem, ki je zavarovalnici nudil svetovanje.

V povzetku vmesnega poročila revizorji ugotavljajo, da so bili vsi domnevno sporni posli sklenjeni in opravljeni zaradi potreb zavarovalnice, ki jih narekuje njen strateški razvoj, torej dolgoročna likvidnost. Sodelujoča podjetja so bila izbrana zaradi strokovnih referenc, izbiranja ponudb ali zaradi kontinuitete začetih projektov. Prevzemni zapisniki dokazujejo, da so bile vse storitve opravljene, pogodbene cene in cene svetovalnih ur odražajo tržne cene, likvidacija računov dobaviteljev in njihovo plačilo je bila skladna z internimi postopki in pravilniki. Poslovni učinki so bili tudi pravilno računovodsko evidentirani, še ugotavlja Ernst&Young. Revizija tako demantira očitke, da so bili omenjeni posli precenjeni in da so bili nekateri med njimi fiktivni, torej, da jih sploh niso opravili.

 

Računalniške aplikacije, IT storitve in svetovanja

 

Naj spomnimo: uprava Vzajemne je leta 2007 sklenila pogodbo z podjetjem Adacta, ki je za zavarovalnico pripravilo model ALM (Asset Liability Management), modela obrestnih in kreditnih tveganj, informacijski sistem in njegovo vzdrževanje, svetovalo pa bi ji tudi pri projektu Solvency II (vpeljava notranjih kontrol pri oceni naložbenih tveganj in škodnega modela), ki ga v svoji direktivi zahteva EU. Celoten posel, brez svetovanja - za to bi odšteli največ 6.700 evrov na mesec - je bil vreden 307.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še 139.900 za dezintergrirani škodni model.

 

Geacomm je za izvajanje programskih rešitev v računalniških aplikacijah leta 2006, 2007 in 2008 z Vzajemno podpisal tri pogodbe in tri anekse, v skupni vrednosti okoli 186.000 evrov. Normacom je leta 2005, 2006 in 2008 z Vzajemno sklenil štiri pogodbe v več fazah izvajanja, za kar je skupaj prejel 922.000 evrov. Za zavarovalnico je integriral procese storitev, uvedel sistem ITIL, vzpostavil nove IT storitve in izobraževal zaposlene. Izbran je bil kot najcenejši med tremi ponudniki, podobne informacijske rešitve pa zagotavlja tudi za Banko Slovenije in NLB. Tudi pri podjemni pogodbi za svetovanje, ki jo je Vzajemna septembra 2008 sklenila z Markom Jakličem in jo julija letos prekinila - navkljub nekaterim formalnim nepravilnostim pri parafiranju pogodbe - revizija ni ugotovila finančnih in računovodskih nepravilnosti. Jaklič je za uro svetovanja prejemal 182 evrov.

 

Še vedno vsak na svojem bregu


Na Vzajemni so prepričani, da zaradi uspešne revizije ni več nobenega razloga za sklicevanje izredne skupščine (ta bo najverjetneje v začetku oktobra). Pregled je po mnenju uprave potrdil, da ni nepravilnosti, saj zavarovalnica posluje uspešno - ocena čistega poslovnega izida za 2009 je 1,6 milijona evrov - in zagotavlja najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

 

»Vesela sem, da je finančno poročilo v redu,« je bil včeraj prvi komentar predsednice združenja društev upokojencev (ZDUS) Mateje Kožuh Novak, »a to je finančna revizija in ne vsebinska.« Predstavniki ZDUS vztrajajo, da Vzajemna nenamensko troši denar, zato ne nameravajo odstopiti od izredne skupščine, na kateri nameravajo zamenjati nadzorni svet zavarovalnice. Predsednik uprave Boštjan Aver predstavnike upokojencev vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili, ali je, glede na izsledke revizije, izredna skupščina še potrebna. »Poleg tega smo tudi ustavili postopke za uvedbo življenjskih zavarovanj, ki so tako razburili upokojensko organizacijo, za nadaljevanje projekta pa nameravamo pridobiti dodatno soglasje nadzornega sveta in skupščine, ki je sicer projekt že večkrat podprla,« je dodal Aver.


Iz petkove izdaje Dela