Rivalstvo namesto sodelovanja

Prostovoljna Podjetniško-trgovska zbornica (PTZ), ki deluje znotraj Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), se je odločila, da sprejme povabilo Evropske konfederacije malih podjetij (ESBA) za včlanitev.

Objavljeno
29. september 2009 21.33
Gospodarska zbornica Slovenije
Aleš Stergar
Aleš Stergar
Prostovoljna Podjetniško-trgovska zbornica (PTZ), ki deluje znotraj Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), se je na začetku tedna odločila, da sprejme povabilo Evropske konfederacije malih podjetij (ESBA) za včlanitev. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je s svojim obveznim članstvom pridružena članica Evropskega združenja obrti ter malih in srednje velikih podjetij (UEAPME) že od leta 1993, še pred vstopom Slovenije v EU, leta 2004, pa je postala tudi njena redna članica.

ESBA je bila leta 1998 ustanovljena kot prostovoljna združba približno milijona malih podjetij iz 35 evropskih držav. PTZ je nastala iz Združenja drobnega gospodarstva pri GZS in je »glas drobnega gospodarstva od leta 1975«. UEAPME s 83 članicami - z obveznim in prostovoljnim članstvom - zastopa več kot dvanajst milijonov evropskih obrtnikov ter malih in srednje velikih podjetij s 55 milijoni zaposlenimi. OZS bo v prihodnjih dneh praznovala štiridesetletnico, saj izvira iz zveze združenj samostojnih obrtnikov, ki je bila ustanovljena leta 1969 in leta 1979 preimenovana v zvezo obrtnih združenj; ta se je leta 1991 preoblikovala v obrtno zbornico in decembra 2007 ponovno preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

Do odprave obveznega članstva v gospodarski zbornici sta GZS in OZS korektno sodelovali; leta 1996 je bil med njima sklenjen dogovor o razmejitvi obveznih članov. Nekaj prask je kljub dogovoru že bilo, saj je bil na primer SCT zaradi svojih obrtnih dejavnosti po črki zakona tudi član OZS. No, vsaj članarino je plačeval. Po odpravi obveznega članstva v GZS je članstvo v OZS - po anketi, ki jo je pripravilo gospodarsko ministrstvo - ostalo obvezno, članarino pa je že Janševa vlada zmanjšala. Razlog, da je ostalo članstvo obvezno, je bil ta, da je posameznik v razmerju do države preveč nemočen. Zanesljivo pa drži, da se v zbornici najbolj skrajne zahteve že lahko umirijo in ima tako država umirjenega, enakovrednega in strokovnega sogovornika.

Nasprotniki obveznega članstva so postali bolj glasni v zadnjih, kriznih mesecih. Predvsem gre posameznim podjetnikom v nos plačevanje obvezne članarine OZS. Na nedavnem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so obrtniki napovedali pozive po spremembi statusa OZS iz GZS. Zbornici čedalje bolj postajata tekmici v boju za članstvo, čeprav je v interesu malega gospodarstva v resnici učinkovito zastopstvo tako v ožji kot širši domovini - Sloveniji in EU. Predsednica ESBA je na predstavitvi svojega združenja naštevala iste podatke o pomenu in velikosti malega gospodarstva v EU, kakor jih navajajo vodilni možje OZS že nekaj let.

Evropski zbornični sistemi so različni. Anglosaški temelji na prostovoljnem, germanski na obveznem članstvu. Ko so po drugi svetovni vojni zavezniki na Bavarskem razpustili obrtno zbornico, so s tem povzročili kaos. Hitro je bila ponovno ustanovljena zbornica z obveznim članstvom, ki je še danes sogovornik državi in zastopnik obrtništva. Res pa je to obrtna zbornica. Proti OZS, ki se je tudi v podjetništvo usmerila v zadnjem desetletju, se usmerjajo predvsem podjetniki, ki od zbornice na prvi pogled nimajo nič. (V resnici so, na primer, davčne olajšave dosegli prav na OZS!) Obrtniki s tradicijo so v Celju jasno povedali, da svoje zbornice ne dajo. Če bo obvezno članstvo odpravljeno, bodo že preživeli, država pa ne bo imela njihove pomoči, ker ne bo sedanjega strokovnega aparata.

Iz sredine tiskane izdaje Dela