RTVS bo podražila digitalno oddajanje televizijskega signala

Ljubljana – Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) je v postopku cenovnega nadzora nad RTV Slovenija tej pred kratkim poslala poziv, naj odpravi določene nepravilnosti pri izračunih cen za digitalno oddajanje na njenem multipleksu. Nacionalna televizija oziroma njena organizacijska enota Oddajniki in zveze (OiZ) po naših informacijah nista upoštevali določenih zadev v stroškovnem modelu, ki ga je predpisala agencija. Odprava nepravilnosti bo pomenila dvig cen, čeprav v RTVS trdijo, da bodo digitalno oddajanje podražili zato, ker ni več analognega in tako skupni stroški v celoti odpadejo na digitalno.

Direktor Oddajnikov in zvez Miran Dolenec je potrdil, da so dobili poziv Apeka, in dodal, da ga še preučujejo. Zato še ni želel povedati, kolikšna bo podražitev. Kot pa smo izvedeli neuradno, bi se lahko digitalno oddajanje na multipleksu nacionalne televizije podražilo za približno 30 odstotkov, s čimer bi se cena izenačila ali pa celo presegla ceno oddajanja na drugem multipleksu, ki ga upravlja norveški Norkring. Poznavalci ocenjujejo, da bo podražitev najbolj prizadela manjše televizijske hiše, medtem ko bo Pro Plus še vedno plačeval bistveno manj, kot je do decembra lani za analogno oddajanje.
Cenovni nadzor je jeseni lani sprožil Norkring, ki je sumil, da so cene RTVS prenizke glede na stroške. Oddajniki in zveze so namreč operater s pomembno tržno močjo, ki cen ne more oblikovati po svoje. Trenja med operaterjema pa se še vedno nadaljujejo. Norkring, ki ima na svojem omrežju zgolj programa TV3 in TV Pink, gostovanje komercialnih in regionalnih programov na prvem multipleksu namreč vidi kot del načrta, kako ga izriniti s trga. Medtem v RTV poudarjajo, da zgolj sprejemajo gospodarne odločitve. Na očitek, zakaj prostih kapacitet ne uporabijo za program visoke ločljivosti (HD), Miran Dolenec odgovarja, da bi lahko s tem, kar zaslužijo s prodajo kapacitet Pro Plusu in drugim izdajateljem programov, financirali delovanje nekoliko manjšega HD-omrežja s približno 85-odstotnim pokritjem prebivalstva. »HD bi res lahko pomenil konkurenčno prednost, vendar ga dve tretjini gledalcev tako ali tako vidita na kabelskem ali IP-omrežjih,« še dodaja direktor OiZ.

Računi za tri regionalne programe

Norkringove pobude za spremembo zakona o elektronskih komunikacijah so za zdaj pri vladajoči politiki naletela na gluha ušesa, je povedal njegov direktor Roman Šmidovnik. Po naših informacijah bi lahko državni zbor kvečjemu sprejel avtentično razlago zakona, ki bi povedala, ali RTVS dejansko lahko trži proste kapacitete ali ne. Norkring medtem pošilja račune tudi trem regionalnim programom (TV Primorka, Vaš Kanal in RTS), ki so z njim januarja lani podpisali nekakšno predpogodbo (term sheet), vendar zdaj raje oddajajo na prvem multipleksu. Po Šmidovnikovih besedah je to približno tako, kot če bi podpisali pogodbo o najemu stanovanja, vanj pa se nikoli ne bi vselili. Priznal je, da bo težko reči, ali je papir, ki ga je podpisal njegov predhodnik Christian Skottun, dejansko pogodba, dokler o tem ne bo razsodilo sodišče, čeprav tovrstnega postopka še niso sprožili.

Regionalni programi račune zavračajo, češ da pogodbe niso podpisali. Direktorica TV Primorka Nataša Nardin je pojasnila, da so se za oddajanje na multipleksu RTVS odločili zaradi večjega pokrivanja. »Nacionalna televizija ima na zahodu 38 oddajnih točk, Norkring pa devet. Ker delujemo v javnem interesu, moramo pokrivati čim večje območje.« Nardinova je še povedala, da je strošek oddajanja – na mesec znese približno osem tisoč evrov – zanje velika obremenitev, saj so v analognih časih kot program posebnega pomena oddajali zastonj. Glede zapleta z Norkringom pa upa, da ga bodo uspeli rešiti po mirni poti.