Rusija udarila nazaj

Minsk/Moskva/Varšava/Minsk/Bruselj- Rusija je bila prisiljena ustaviti dobavo nafte v Evropo prek Belorusije, je dejal namestnik ministra za gospodarski razvoj in trgovino Andrej Šaronov. Belorusija je od sobote nedovoljeno jemala nafto iz ruskega naftovoda Prijateljstvo, ki prek beloruskega ozemlja poteka proti Poljski in Nemčiji. Predstavniki Belorusije so že odpotovali v Moskvo na pogajanja.

Belorusija je bila prva, ki je ustavila dobavo ruske nafte državam, je dejal Šaronov, nato pa je dobavo ustavila tudi Rusija, saj da tranzit prek Belorusije ni bil več mogoč. Dodal je, da bodo pogodbenice iz Evrope obvestili, da ne morejo izpolniti pogodbenih obveznosti zaradi "višje sile".

Belorusi že odpotovali v Moskvo na pogajanja

Belorusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so beloruski predstavniki odpotovali v Moskvo na pogovore. Po navedbah beloruskih oblasti je Belorusija nafto jemala kot plačilo carine za tranzit nafte, ki je v veljavo stopila s 1. januarjem, vendar pa ga Rusija ne želi plačati (za tono nafte bi morala Rusija odšteti 45 dolarjev carine). Z uvedbo te carine je želela Belorusija odgovoriti na nove davke, ki jih je uvedla Rusija za nafto, izvoženo v Belorusijo.

Ruska stran je prepričana, da omenjena carina za tranzit ni legalna, zato je tudi ne želi plačati. "Ne smemo pozabiti, da je Rusija najpomembnejši trg za Belorusijo in njena najpomembnejša gospodarska partnerica. Zaradi tega imamo možnost uvesti ustrezne ukrepe in ne upoštevati te carine" .

Belorusija vztraja, da je ravnala legitimno in da ni kriva za moteno dobavo nafte v Evropo. Beloruski zunanji minister Andrej Popov je dejal, da je pristojbina za tranzit dala Belorusiji pravico do "izvajanja carinskega postopka" za nafto na njenem ozemlju.

Sosedski spor je dokončen

Belorusija je danes zjutraj z zaprtjem ruskega naftovoda Prijateljstvo, ki prek beloruskega ozemlja poteka v smeri proti Poljski in Nemčiji, popolnoma ustavila dobavo ruske nafte na območje zahodne Evrope. Beloruska stran je prekinitev dobave nafte zanikala, a priznala nekoliko zmanjšan pretok nafte prek omenjenega naftovoda.

"Dobavo nafte nismo prekinili, saj še vedno obratujemo. Prišlo pa je do nekoliko zmanjšanega obsega prečrpane nafte," je dejal vodilni inženir pri družbi Transneft Druzhba, ki upravlja z omenjenim naftovodom, Aleksander Bordovski. Ob tem je priznal, da je ukaz za zmanjšano delovanje naftovoda dalo belorusko državno podjetje Belneftekim.

Brez neposrednega vpliva na Slovenijo

Prekinjena dobava ruske nafte po delu naftovoda, ki gre čez Belorusijo, neposredno ne more vplivati na dobavo nafte v Sloveniji, niti na višjo ceno, so zatrdili v Petrolu. Ta se namreč z nafto oskrbuje iz tako imenovanega sredozemskega bazena, torej iz rafinerij in dobaviteljev iz Sredozemlja in območij ob Črnem morju. Petrolova oskrba tako ni odvisna od naftovoda, po katerem je dobava nafte motena, je pojasnil vodja službe za odnose z javnostmi pri Petrolu Aleksander Salkič.

Kljub temu pa Salkič opozarja na možnost, da bi se lahko spor odrazil v globalni višji ceni naftnih derivatov na londonski borzi in s tem posredno tudi pri nas. V Londonu je namreč ustvarjena cena, po kateri Petrol nakupuje derivate.

EU potrdila prekinitev dobave

Evropska komisija je potrdila prekinitev dobave nafte po ruskem naftovodu Prijateljstvo. "Stopili smo v stik z ruskimi in beloruskimi oblastmi ter jih pozvali, naj nemudoma in podrobno pojasnijo razloge za to prekinitev," je v Bruslju povedal evropski komisar za energijo Andris Piebalgs.

Kot je dejal, Evropska komisija dogajanje pozorno spremlja. "Lahko potrdim, da je prišlo do prekinitve dobave nafte po naftovodu Prijateljstvo na Poljskem, naše službe pa sedaj preverjajo, ali je imela prekinitev posledice tudi na drugo vejo naftovoda, ki vodi do Slovaške in v Jugovzhodno Evropo," je pojasnil.

Piebalgs je dodal, da s poljskimi, nemškimi, slovaškimi in oblastmi drugih držav Evropske unije preučujejo, kakšne posledice bo imela današnja prekinitev dobave nafte. Poudaril je, da zaloge nafte EU zaenkrat še niso ogrožene, kljub temu pa se bo najverjetneje še ta teden sestala posebna skupina za koordiniranje dobav nafte in preučila razmere.

Eurobarometer: EU je zelo odvisna od uvožene energije

Večina državljanov EU meni, da je tako njihova država kot celotna unija zelo odvisna od uvožene energije, kaže Eurobarometrova raziskava o energetskih tehnologijah v EU, objavljena danes v Bruslju. Da je njihova država v celoti ali zelo odvisna od uvožene energije, meni 61 odstotkov anketirancev, v primeru celotne unije pa jih tako misli 53 odstotkov. O visoki stopnji odvisnosti Slovenije oziroma unije od uvožene energije je prepričanih 59 odstotkov oziroma 60 odstotkov Slovencev.

Edina država unije, v kateri izvoz energije presega uvoz, je Danska, medtem ko so od uvožene energije najbolj odvisne majhne države, na primer Malta, Latvija, Luksemburg, Portugalska in Ciper. V skladu s temi podatki so odvisnost svoje države od energije državljani najbolj izpostavili prav na Cipru (89 odstotkov), v Latviji (86 odstotkov) in na Malti (84 odstotkov).

Poljska zaprosila za pojasnila

Nekoliko drugačne informacije prihajajo s poljske strani, saj je tamkajšnja upraviteljica naftovoda PERN sporočila, da je bila dobava nafte, namenjena poljskima naftnima družbama Orlen in Lotos ter nemškima družbama Schwedt in Mider Spergau, povsem prekinjena danes zjutraj. Prek omenjenega naftovoda sicer letno priteče 50 milijonov ton surove nafte; od tega jih je 18 milijonov namenjenih na poljski, 22 milijonov pa na nemški trg.

Poljska je zaradi prekinitev v dobavi ruskega črnega zlata zaprosila za pojasnila pri pristojni beloruski družbi Gomel Transneft in ruskem upravitelju naftovoda Transneft, ki je Belorusijo sicer obtožil, da je dobavo ruske nafte omejila že v soboto.

Najnovejša prekinitev dobave ruske nafte, namenjene na evropski trg, prihaja v času, ko se med Belorusijo in njeno vplivno sosedo Rusijo vrstijo spori okrog cene dobavljenih energentov.

Belorusija ne pristaja na podražitev

Kot je znano, je Belorusija do izteka minulega leta ruskemu Gazpromu plačevala okoli 46,68 dolarja za 1000 kubičnih metrov zemeljskega plina, po težkih pogajanjih konec lanskega decembra pa sta ruska in beloruska stran dosegli dogovor o postopnem zvišanju te cene, in sicer sprva na 100 dolarjev, do leta 2011 pa naj bi bila cena dobavljenega plina usklajena z evropsko ravnjo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ob podpisu sporazuma ni skrival razočaranja. Kot je dejal, je sporazum udarec več stoletij trajajočemu prijateljstvu med državama. Nasprotno pa so si ob podpisu sporazuma oddahnile države članice Evropske unije, ki dobijo iz Rusije preko Belorusije okoli pet odstotkov potrebnega zemeljskega plina.

Beloruske oblasti pa so se nemudoma - najverjetneje kot protiukrep - odločile, da bodo od 1. januarja letos zaračunavale carino na nafto, ki po naftovodih prečka ozemlje Belorusije, je pred dnevi po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass sporočil beloruski predsednik vlade Sergej Sidorski. Za tono nafte bo morala Rusija tako odšteti 45 dolarjev carine.