Ruski Gazprom se zanima za prevzem Petrola

Ljubljana - Ruski Gazprom se menda zanima za prevzem Petrola, smo izvedeli neuradno. Petrol naj bi namreč zaradi padca kapitalskega trga in pocenitve njegove delnice postal zanimiva tarča za rusko družbo, saj tržna kapitalizacija Petrola trenutno znaša »le« dobrih 570 milijonov evrov. Informacijo o prevzemanju Petrola smo poskušali preveriti tudi na sedežu Gazproma, kjer so nam povedali le, da za komentiranje morebitnih naftnih poslov niso pristojni. Usmerili so nas na tiskovno službo hčerinskega naftnega podjetja Gazprom -Neft, kjer je tiskovni predstavnik Kiril Čjornij informacijo poskušal preveriti pri odgovornih, ki pa jih v petek popoldan ni bilo več na delovnem mestu. Dejal je, da lahko več informacij o tem pričakujemo v ponedeljek.

Morebitno zanimanje Gazproma za lastniški vstop v Petrol je toliko bolj pomembno, ker naj bi Istrabenz z nekaterimi drugimi Petrolovimi lastniki poskušal prodati slabo četrtino Petrola, če bodo seveda bankam upnicam, lastnikom in upravi koprske družbe uspelo doseči dogovor o prostovoljni prisilni poravnavi Istrabenza. Poleg tega ima Petrol še vedno več kot 39.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti slabo polovico delnic, kar pomeni, da bi lahko Gazprom ob ustrezni ponudbi skupaj z omenjenim četrtinskim svežnjem postal več kot polovični lastnik osrednje slovenske energetske družbe.

Največji lastnik Petrola je prek paradržavnih skladov država, ki ima nekaj manj kakor 28-odstotni delež. Direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Petrola, je povedal, da se na Sod doslej nihče ni obrnil glede morebitnega prevzema Petrola.

Kot je znano, je Gazprom-Neft februarja letos že postal 51-odstotni lastnik največje srbske naftne družbe Nis, za kar je odštel 400 milijonov evrov, poleg tega pa se je zavezal tudi, da bo v posodobitev Nisa do leta 2012 vložili še dodatnih 500 milijonov evrov. Srbija je rusko ponudbo sprva zavrnila, saj so jo nekateri predstavniki vlade in gospodarstva ocenili kot prenizko, le malo zatem pa so takratni ruski predsednik Vladimir Putin, nekdanji srbski premier Vojislav Koštunica in srbski predsednik Boris Tadić podpisali energetski sporazum, ki poleg nakupa Nisa vključuje tudi zavezo o sodelovanju Srbije v ruskem plinskem projektu Južni tok.

Pojavlja se vprašanje, ali se podoben vezani posel obeta tudi v Sloveniji, ki se z Gazpromom trenutno pogaja o še zadnjih podrobnostih sporazuma o poteku Južnega toka čez slovensko ozemlje. Slovenska stran se je v četrtek ob robu gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu o Južnem potoku vnovič pogovarjala s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem. »Upamo, da bo Slovenija kmalu postala del tega projekta. Danes smo se prepričali, da naši slovenski partnerji resno razmišljajo o tej možnosti in z nami delijo mnenje, da gre za novo plinsko pot in strateško važen projekt, ki dodatnih zalog plina in s tem stabilen razvoj gospodarstva ne bo omogočil le posamezni državi, ampak je pomemben za energetsko varnost velikega dela evropskega kontinenta,« so pri Gazpromu zapisali v sporočilo po srečanju, na katerem je Miller izrazil zadovoljstvo z napredkom projekta Južni tok in poudaril, da je Rusija dvostranske sporazume že sklenila s Srbijo, Bolgarijo, Madžarsko in Grčijo.

Sicer pa se bodo novinarji Dela naslednji teden v Italiji srečali na pogovoru z Aleksejem Millerjem, kjer bo mogoče dobiti tudi podrobnejše odgovore na zgornje dileme.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela