Sadjarji se bojijo pozebe

Ljubljana/Krško/Novo mesto/Vipava - V Agenciji RS za okolje opozarjajo, da teža novozapadlega snega močno bremeni veje, zato lahko pride do lomljenja vej tudi v sadovnjakih. Vremenska napoved za prihodnje dni kaže, da bi temperature zraka lahko padle pod nič stopinj Celzija, zato obstaja tudi nevarnost pozebe, so povedali v agenciji.

Po mnenju profesorja iz katedre za sadjarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Francija Štamparja, večje škode sadjarska panoga ob zadnjem sneženju ne bo utrpela. "Bo pa treba še počakati, če se shladi do minus treh stopinj pod ničlo, lahko pride do pozebe, predvsem na izpostavljenih področjih," je povedal Štampar.

V primeru, da pride do večje ohladitve v prihodnjih dneh, bi novozapadli sneg največ škode povzročil na marelicah, ki sicer predstavljajo zanemarljivi delež sadjarske panoge pri nas. Za pridelek breskev lahko po mnenju Štamparja bolj kot na Primorskem, kjer večji problem predstavlja burja, do večje škode pride na področju osrednje Slovenije, na Štajerskem in Dolenjskem.

"Kot kaže, resnejše škode ne bo, treba pa je spremljati nenadne ohladitve. Glede na to, da vreme kaže na pooblačitve in otoplitev, pa razen kakšnih polomljenih vej ne bo hujšega," je še povedal Štampar. Tudi Matej Stopar s Kmetijskega inštituta Slovenije meni, da sneg ne bo imel kakšnih hujših posledic. "Razen povešenih vej, hujšega ne bo," meni Stopar.

V JV Sloveniji škode ni bilo, saj so sadjarji drevesa že obrezali

Zaradi zapadlega snega v JV Sloveniji večinoma niso zabeležili snegoloma na sadnem drevju, saj so sadjarji drevesa v glavnem že obrezali. Andreja Brence iz novomeškega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je povedala, da se sadjarji v naslednjih dveh dneh bojijo morebitnega mraza, najbolj kritična dneva naj bi bila četrtek in petek.

Brencetova je poudarila, da je mraz nevaren tako za koščičarsko sadje, kot tudi jabolka in hruške. Zaradi zadnjega snega naj bi bili oškodovani tudi pridelovalci jagod, saj je nekaterim težki sneg podrl že postavljene rastlinjake.

Pridelovalec sadja Evrosad se boji morebitnega mraza

Posebne škode zaradi snega niso zaznali tudi v največjem posavskem pridelovalcu sadja Evrosadu. Direktor Boštjan Kozole je prav tako poudaril, da se bojijo predvsem morebitnega mraza v naslednjih dneh.

V Vipavski dolini in na Goriškem so se razveselili oblakov in burje

Tudi kmetje v Vipavski dolini in na Goriškem so se po torkovem sneženju bali nizkih temperatur, a sta oblačnost in burja preprečila pozebo, je povedal kmetijski svetovalec na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivo Kodrič. Po njegovih besedah bi pozeba najbolj prizadela sadno drevje, ki že cveti oziroma je tik pred cvetenjem, torej predvsem marelice in breskve, ki se na tem območju raztezajo na okoli 350 hektarih površin, ter ponekod tudi češnje.

Zaradi burje in razmeroma nizkih temperatur je moteno opraševanje cvetov, a glede na lepo vreme v preteklih dneh, to zaenkrat še ne predstavlja težav. Težave pri razvoju cvetenja in opraševanju bi lahko nastopile, če bi se mrzlo vreme nadaljevalo cel teden, je pojasnil Kodrič.

Prvi pomladni dan v oblečen v belo

Letošnji prvi pomladni dan, ki se je začel davi sedem minut čez eno uro zjutraj, po temperaturah in snežni odeji izstopa iz dolgoletnega povprečja. Medtem ko je bila prva tretjina marca za šest stopinj toplejša od povprečja, kaže, da bo današnji dan za tri do štiri stopinje pod povprečjem. Podobno se obeta tudi celotni zadnji tretjini marca, za katero kaže, da bodo temperature bistveno nižje kot v začetku meseca.

Kot je pojasnil Andrej Pečenko z Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje, tako nizke temperature in sneg za konec marca niso značilne, vendar tudi niso redke. Zadnjih nekaj zim pred letošnjo, ki je bila izjemno topla, je zapadlo namreč precej snega, ki se je obdržal tudi do konca marca ali celo do aprila. Spomnil se je zime leta 1976, ko je sneg podobno kot letos zapadel zelo pozno, šele 8. marca. Snežna odeja je bila tedaj visoka skoraj 70 centimetrov, sneg pa je obležal vse do 25. marca.

"Kaže, da je letos zima prišla malo kasneje kot običajno," je povedal Pečenko in dodal, da se bodo sedaj letošnje vremenske razmere počasi vendarle normalizirale. Vremenske slike kažejo, da se obetajo tudi nova nekajdnevna obdobja padavin, ki za letošnjo zimo niso bila značilna. Takšna normalizacija bi bila dobrodošla zlasti za vegetacijo, ki je letos zaradi visokih temperatur v prejšnjih mesecih prehitevala s cvetenjem.