Tiskane izdaje
Objava poziva za javno zbiranje ponudb za Mercator je pričakovana, saj jo je pred mesecem dni pompozno napovedalo vodstvo Pivovarne Laško skupaj z vodstvom Infonda Holdinga. Ob objavi je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik za Delo povedal: »Kako in s kakšnim tajmingom prodajajo lastniki svoje delnice, je njihova stvar. Vsekakor je Pivovarna Laško z javno prodajo pokazala nekdanjim državnim prodajalcem Mercatorja, kako bi morali leta 2005 izpeljati zadevo in bi za svoje premoženje dobili precej več, na preglednejši način. Sicer pa se je zdaj zgodilo to, kar sem napovedoval pred tremi leti. Da bodo namreč novi zasebni lastniki po tem, ko je država prodala svoj delež, da bi zagotovila prihodnost živilskopredelovalni industriji, - če se jim bo zdelo potrebno ali ugodno - prodali Mercator naprej, verjetno po višji ceni. Pri tem menim, da je čas za prodajo zdaj zelo neprimeren, ker so razmere na finančnih trgih katastrofalne. Nihče ne prodaja tovrstnih kapitalskih naložb, razen če je v hudi finančni stiski, ker je tako rekoč nemogoče iztržiti ceno, ki bi jo v normalnih okoliščinah.«
Lahovnika smo vprašali tudi, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi delež kupila država. »Dokler bom minister za gospodarstvo,« je poudaril, »država ne bo odkupila Mercatorja po višji ceni od tiste, po kateri ga je bila sama prodala, ker tega ne bi znal pojasniti slovenskim davkoplačevalcem.« No, če bi si država določila prag za nakup Mercatorja pri dobrih 158 evrih na delnico, kolikor sta pred tremi leti iztržila zanj državna Kad in Sod, ponoven vstop v Mercator sploh ne bi bil nerealen. Cena delnice namreč drsi proti 160 evrom (v petek je bila 166,6 evra), finančna kriza pa nikakor ne pojenjuje. »Že res,« na navrženo kost odgovarja Lahovnik, »ampak lastniki verjetno pričakujejo precej višjo, prevzemno ceno. Ne nazadnje je Mercator ena najvabljivejših prevzemnih tarč v svoji dejavnosti tem delu Evrope. Je zelo zanimiv za potencialne strateške lastnike. Menim pa, da v sedanjih razmerah ni verjetno, da bi bil interes velik, saj bi lahko samo prodajani delež, ne upoštevaje prevzem, znašal blizu pol milijarde evrov.«
In če cena vendarle pade dovolj nizko in bi prodajalcem »gorelo pod nogami«? Tudi če bi država kupila Mercator po nižji ceni, kot ga je tedaj prodajala, bi se po Lahovnikovih besedah postavilo vprašanje, kaj naj z njim počne. Ko bo izstopala iz gospodarstva, ga bo morala spet nekomu prodati. Se bo potem zgodba ponavljala vsaka štiri leta? Predvsem pa se zdi gospodarskemu ministru nemogoče in nedopustno, da bi država v kriznih razmerah, ko bo morala z denarjem, ki ga bo sploh sposobna zbrati ob močno omejenih možnostih za zadolževanje, razmetavala denar. Z njim bo morala ravnati kar najbolj racionalno in reševati ter na novo ustvarjati delovna mesta v najbolj kritičnih panogah. »Menim, da država ne bo v tako luksuznem položaju, da bi si lahko privoščila kupovati Mercator, četudi bi bila cena precej nižja, kot je bila leta 2005. Gospodarske razmere so namreč s takratnimi popolnoma neprimerljive. Lepo vas prosim, 158 evrov za delnico je popolnoma nesprejemljivo in neizvedljivo! Če nimaš denarja, ne moreš kupiti - po še tako nizki ceni. Sploh pa lastniki najbrž tudi ne bi prodali po tej ceni. Mislim celo, da sploh ne bodo nikomur prodali.«
Prodajalci iz interesnega kroga Pivovarne Laško bodo torej po mnenju našega sogovornika prodajali (nedovršnik) delež v Mercatorju, finančno sposobnega kupca ne bo (pa tudi če bi se pojavil, prodajalec ni dolžan sprejeti ponudbe), »in vse bo ostalo tako, kot je bilo«. Ali »dober namen« zadrži morebitne sankcije državnih regulatorjev, smo hoteli povprašati prvega varuha konkurence Janija Soršaka, vendar včeraj za Delo ni bil dosegljiv.
Več v tiskani izdaji Dela.
