Ljubljana - Premier je takrat, že po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel in po nekajkratnih obiskih na Slovenskih železnicah, nemškega menedžerja prepričeval, naj svetuje pri sanaciji SŽ.
V začetku lanskega leta je bil na prometnem ministrstvu ustanovljen usmerjevalni odbor za sanacijo SŽ, na prometnem ministrstvu pa so pripravili mednarodni razpis za izbor svetovalca pri sanaciji SŽ. Nanj se je prijavila tudi družba Roland Berger in med svojimi referencami omenila sodelovanje z Hartmutom Mehdornom. Razmeroma hitro - natančno pred enim letom - je bila med osmimi prijavljenimi po pogajanjih izbrana družba A. T. Kearney, pogodba pa ni bila podpisana vse do lanskega decembra, očitno zato, ker je premier Pahor poskušal tako ali drugače angažirati Hartmuta Mehdorna, s katerim pa je bil dosežen le ustni dogovor o tako imenovanempro bono sodelovanju.
Tudi v poslovodstvu državnega železniškega operaterja so pripravljali strategijo izhoda iz krize. Ob obisku generalnega sekretarja evropskega združenja železnic Cer Johannesa Ludewiga je ta - pred Mehdornom generalni direktor DB - predlagal, naj SŽ za nasvet povprašajo prav njegovega naslednika, ki je nemške železnice uspešno saniral. In res so se na SŽ pravzaprav hkrati s premierom dogovorili za njegov obisk.
Ko je aprila lani Hartmut Mehdorn prvič prišel v Ljubljano, so ga k nam povabile SŽ, ki so zanj plačale tudi prenočišče v hotelu Union (237,60 evra skupaj s turistično takso je v knjigah SŽ zavedeno kot darilo, zanj pa je bila plačana tudi dohodnina). Prevoza nemškemu gostu niso plačale SŽ. Po tem obisku je Mehdorn predlagal oblikovanje logističnega holdinga, v katerega naj bi v prihodnosti združili že sanirane SŽ ter Luko Koper in Intereuropo. Na prometnem ministrstvu je bil zato poleg (ožjega) usmerjevalnega odbora za sanacijo SŽ ustanovljen še (širši) usmerjevalni odbor za ustanovitev logističnega holdinga. Pri delu štirih komisij slednjega pa sta že sodelovala dva strokovnjaka iz družbe Roland Berger, ki sta za Mehdorna pripravila tudi strokovne materiale za logistično konferenco na Brdu.
Zamisel o združevanju logistov je bila več ali manj zavrnjena, tudi po drugi konferenci - strošek najema gradu Brdo je bil za obe 3681 evrov - za katero so strokovna izhodišča pripravili domači strokovnjaki, prometno ministrstvo pa je zanju odštelo 41.880 evrov. Poleg teh dveh izdatkov so imeli na prometnem ministrstvu le še stroške za poti in prenočitve v višini 5441 evrov. O 476 tisoč evrih, za kolikor opominja ministrstvo družba Roland Berger, pa ni bila podpisana nobena pogodba, niti v Sloveniji ni računa.