Sanacija SŽ: svetovalec Hartmut Mehdorn pojasnjuje račune za pol milijona evrov

Ljubljana – Leto dni po prvih stikih med premierjem Borutom Pahorjem in Hartmutom Mehdornom, ki je avtor ideje o slovenskem logističnem holdingu, so na prometnem ministrstvu Patricka Vlačiča v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Ribiča priznali, da svetovalno podjetje Roland Berger za svoje delo pričakuje plačilo 476.000 evrov. Slovenska stran trdi, da z družbo ni bila podpisana nikakršna pogodba in da računa ne bo plačala, Hartmut Mehdorn pa je za Delo pojasnil, da je bil postopek usklajen s premierjem in prometnim ministrom in da »to niso naloge, ki bi jih bilo treba javno mednarodno razpisati, temveč jih je treba po potrebi uskladiti na podlagi mojega (Mehdornovega, op. p.) osebnega naročila«.

Na začetku lanskega leta je bil na prometnem ministrstvu ustanovljen usmerjevalni odbor za sanacijo SŽ, na prometnem ministrstvu pa so pripravili mednarodni razpis za izbiro svetovalca pri sanaciji SŽ. Ponudbe so poslali dunajska družba McKinsey & Company, indikativna vrednost njene ponudbe brez DDV je 1,861 milijona evrov, nemška družba Railstics iz Wiesbadna (483.000 evrov brez DDV), münchenska The Boston Consulting Group (1,783 milijona evrov), ljubljanska KPMG, Poslovno svetovanje (960.000 evrov), Transcare AG iz Wiesbadna (1,950 milijona evrov), dunajski Roland Berger Strategy Consultations (485.000 evrov), ljubljanski A. T. Kearney (2,050 milijona evrov) in ljubljanska Deloitte Revizija (2,508 milijona evrov). Razmeroma hitro je bila po pogajanjih izbrana družba A. T. Kearney, pogodba v vrednosti 1,2 milijona evrov (brez DDV) pa je bila podpisana šele decembra.

Leto dni 
od bruseljske večerje

V teh dneh bo minilo natančno eno leto od bruseljske večerje, na katero je predsednik slovenske vlade Borut Pahor povabil nekdanjega generalnega direktorja nemških železnic Deutsche Bahn Hartmuta Mehdorna. Premier je takrat, že po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel in po nekajkratnih obiskih na Slovenskih železnicah, nemškega menedžerja prepričeval, naj svetuje pri sanaciji SŽ.

Hartmut Mehdorn je zdaj pojasnil, da deluje kot samostojni podjetnik, že vse odkar ni več predsednik uprave DB. Podjetjem svetuje v vprašanjih logistike, železnic in drugih prometnih vprašanjih. V številnih mednarodnih podjetjih je član nadzornih svetov. Med drugim je tudi višji svetovalec pri ameriški banki Morgan Stanley in svetovalni družbi Roland Berger.

Ko ga je februarja lani premier Borut Pahor vprašal, ali bi bil pripravljen njemu in slovenski vladi svetovati glede načrtovane reforme in prestrukturiranja SŽ, je po daljšem pogovoru z njim to nalogo rade volje prevzel. Mehdorn mu je »obljubil svojo podporo kot neodvisni višji svetovalec in izrazil pripravljenost, da v prvi fazi ugotavljanja dejstev to opravi kot osebni izziv brez osebnega honorarja. Ta obljuba drži«. Ker se to svetovanje nanaša nanj osebno in gre za dejavnost, za katero je bil vprašan osebno, za njegovo znanje »ni bilo nobenega mednarodnega razpisa, kar ustreza tudi navadam na trgu«, navaja Hartmut Mehdorn.

Iskanje dolgoročne 
rešitve za SŽ

Po prvih pogovorih s številnimi predstavniki transportne panoge v Sloveniji, iz železnic, Luke Koper, Intereurope, gospodarske zbornice in tako naprej je bilo hitro jasno, da »samo prestrukturiranje SŽ ne bo prineslo rešitve, ki bi imela prihodnost«. Mehdorn navaja, da mu je postalo »jasno, da je treba najti dolgoročno rešitev, torej prestrukturiranje podjetij, ki so v popolni ali večinski lasti slovenske države, in potem z integriranimi železnicami ter logističnimi rešitvami najti mednarodne trge in naročnike za Slovenijo, Balkan pa tudi za evropski trg«. Posledica tega spoznanja je bilo, da je predlagal prvi korak k novi podjetniški strukturi državnih transportnih podjetij.

Za začetek je predlagal ustanovitev transportnega in logističnega holdinga, ki bi sprva ostal v državni lasti, po prestrukturiranju pa bi po Mehdornovih navedbah v drugi fazi nastalo enotno slovensko transportno in logistično podjetje, ki bi evropskim naročnikom ponudilo rešitev vseh transportnih problemov na enem mestu. »Takšno ravnanje je skladno z mednarodnimi trendi in je v drugih evropskih podjetjih že uspešno uresničeno.«

»Da bi konkretno pokazali, da je ta predlog izvedljiv in gospodarsko ter strateško smotrn, je bilo treba z vsemi udeleženimi podjetji narediti posnetek stanja in to podpreti na primer z dejstvi in primerjalnimi analizami ali z ugotavljanjem sinergij in tako naprej. V ta namen so ustanovili štiri delovne skupine, ki so se ukvarjale s strategijo, organizacijo, finančnim stanjem in vprašanjem kadrov ter zmogljivosti. V tej zvezi je bilo treba poiskati podatke o posameznih podjetjih, jih analizirati in jih postopoma obdelati v skupno poročilo s priporočili in predlogi.«

Roland Berger kot »podaljšana delovna miza«

Hartmut Mehdorn pojasnjuje, da kot posameznik ni »imel zmogljivosti in časa za podrobno obdelavo, ki je bila potrebna, da bi lahko ugotovljena dejstva primerljivo predstavil in izpeljal potrebne sklepe«, zato je prosil svetovalno družbo Roland Berger, da mu kot njegova »podaljšana delovna miza« pomaga pri izpolnjevanju naloge. Takšen postopek je vnaprej posredoval, to je, »na sestanku uskladil s premierom in prometnim ministrom«. »Tudi to niso naloge, ki bi jih bilo treba javno mednarodno razpisati, temveč jih je treba po potrebi uskladiti na podlagi mojega osebnega naročila,« razlaga Hartmut Mehdorn.

Nadalje pojasnjuje, da je s svetovalno družbo Roland Berger dolga leta sodeloval v procesu prestrukturiranja DB v vodilno prevozno in logistično podjetje in takrat začel svoje svetovanje ceniti kot zelo strokovno. Da bi dosegel primerljivo kakovost storitev, ki jih je potreboval, je za pomoč prosil podjetje Roland Berger.

Začasen račun 
na prometno ministrstvo

Po začasni prekinitvi svojega dela, ki se je končalo z dvema javnima konferencama na Brdu pri Kranju, je »svetovalno družbo Roland Berger prosil, naj stroške, ki jih je imela, povzame in pregledno predstavi. Roland Berger je začasen račun, ker sam nima na voljo nobene administracije, poslal prometnemu ministru. Svoje stroške, na primer potne in hotelske, je zaradi poenostavitve dodal temu računu«, pravi Hartmut Mehdorn in dodaja, da v vsem dosedanjem postopku slovenska vlada ni še nič plačala.

Trdi, da je »med svojim skoraj enoletnim delom jasno in odkrito povedal, da je uporabljal podporo družbe Roland Berger in da so tamkajšnji zaposleni opravili podrobno delo, na primer izdelali poročila, diagrame, opisali projekt in obravnavali njegovo gospodarnost in primerljivost, kar je bilo konec koncev kot podlaga za odločanje delničarjev udeleženih podjetij predloženo slovenski vladi«. Priznava, da se sogovorniki z njegovimi predlogi niso vedno strinjali, a hkrati poudarja, da je »svoje delo za Boruta Pahorja rad opravljal, da je vedno imel dovolj priložnosti, da je razpravljal z njim in Patrickom Vlačičem ter z ljudmi iz udeleženih podjetij«.