SCT: Ponekod tone, drugod cveti

Sarajevo, Ljubljana – Zgodilo se je tisto, kar so v BiH že nekaj časa napovedovali. Družba Avtoceste Federacije BiH je razveljavila pogodbo z ljubljansko družbo SCT o gradnji tri kilometre dolgega predora Vijenac na trasi avtoceste, ki vodi po koridorju V-C. Pogodba je bila vredna 55,4 milijona evrov. Investitor je javnost obvestil, da so pogodbo razveljavili zaradi več razlogov. Družba SCT bi morala 2. avgusta začeti prebijati predor, 31. januarja pa ni spoštovala zadnjega roka 40 dni, da začne gradnjo. Najpomembnejši razlog za razveljavitev pogodbe je uradna ugotovitev, da je SCT insolventna družba in da je hotela kot podizvajalko v posle vključiti hčerinsko podjetje SCT BiH. Vodstvo družbe Avtoceste Federacije BiH je od SCT zahtevalo, naj takoj zapusti gradbišče in nadzornemu organu omogoči dostop do vseh sredstev na gradbišču ter celotne dokumentacije. Zvečer so najeli varnostno službo, katere pripadniki so prevzeli varovanje gradbišča, da se ne bi dogajalo nezakonito odnašanje sredstev. Dela na predoru zaradi nelikvidnosti SCT zamujajo šest mesecev, zagotovo pa se bo zamuda podaljšala še za šest do osem tednov, kolikor bo trajal izbor novega izvajalca.

V prihodnjih dneh bodo naredili obračun stroškov, nato pa bo morala ljubljanska družba vrniti predujem in plačati stroške, ki jih je povzročila. Če tega ne bo storila, bo družba Avtoceste Federacije BiH zahtevala aktiviranje bančne garancije v znesku 11 milijonov evrov. S tem pa še vedno niso odpravljeni vsi spori, ki vladajo med investitorjem in številnimi domačimi gradbenimi podjetji oziroma podizvajalci ter družbo SCT. Ta družba namreč zelo zamuja tudi pri gradnji prvega odseka sarajevske obvoznice, podizvajalcem pa za že opravljena dela dolguje okoli pet milijonov mark, zaradi česar so te družbe tik pred finančnim zlomom. V Sarajevu napovedujejo, da bo najverjetneje razveljavljena pogodba s SCT o sarajevski obvoznici.

Dela v Beogradu po načrtih

Ko smo v SCT preverjali podatke o njihovih težavah na gradbiščih v Bosni in Hercegovini ter o gradnji mostu čez Savo v Beogradu, so nam odgovorili, naj se glede gradnje predora Vijanec obrnemo na naročnika del JP Autoceste Federacije BiH, glede sarajevske obvoznice pa na JP Direkcija za ceste Federacije BiH, ker je v obeh primerih le naročnik pristojen za dajanje informacij o poteku del. Pogodbo za gradnjo predora Vijenac na avtocesti od Sarajeva do Zenice in dostopne ceste do predora je SCT podpisal junija lani, za gradnjo sarajevske obvoznice pa že leta 2007. Vrednost del na sarajevski obvoznici, kjer mora SCT po pogodbi zgraditi dva večstometrska predora, tri viadukte in dva mostova, je 57 milijonov evrov. O mostu čez Savo v Beogradu v SCT pravijo, da njegova gradnja, ki se je začela leta 2008, poteka po predvidenem terminskem načrtu, kar velja tudi za gradnjo pristopnih cest do mostu, za katere so pogodbo podpisali novembra lani. SCT pri tem projektu, ki je eden večjih v Evropi, sodeluje v konzorciju, v katerem sta še avstrijski Porr in nemški DSD. V SCT dodajajo, da so v stalnem stiku z naročnikom del in da bodo tako most kot pristopne ceste nanj končane v predvidenem pogodbenem roku.

***

SCT pridobil še nove posle v Srbiji

Beograd – Prvi mož SCT v Beogradu Franci Kremžar je za Delo zagotovil, da podjetje v Srbiji posluje odlično, gradnja mostu čez Savo poteka po terminskem načrtu. Most čez Savo čez znamenito Ado Ciganlijo v Beogradu je največji projekt SCT v tujini. Gre za gradnjo enega najzanimivejših mostov v Srbiji in Evropi, ki bo dolg 929 in širok 45 metrov, osrednji lok med stebri bo dolg 376 metrov, steber (pilon) na sredini mostu pa bo visok 200 metrov. Kremžar je še povedal, da je SCT v zadnjem obdobju pridobil tudi gradnjo Športno-rekreacijskega centra Voždovac z nogometnim igriščem na strehi objekta, ki bo razpolagal z 72.400 kvadratnimi metri prostora, posel pa je vreden 22 milijonov evrov. SCT bo gradil tudi logistični center PTT Srbije v Zemunu, sodeloval pri gradnji nemškega podjetja Norma Group v Subotici ter Plazza centra v Kragujevcu, skupna vrednost vseh treh poslov pa je devet milijonov evrov. V. E.