Tiskane izdaje
Po pojasnilih ministrstva za finance je temeljni cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini »uresničiti zaveze iz koalicijske pogodbe o izboljšanju dohodkovnega položaja najnižjih dohodkovnih skupin in bolj optimalnem razvrščanjem dohodninskih zavezancev po davčnih razredih« in tudi »hitrejša in ugodnejša ureditev stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo stanovanjske olajšave«.
Zaradi odzivov nekaterih strank, potem ko je minister za finance v ponedeljek napovedal četrti dohodninski razred, na ministrstvu poudarjajo, da predlog temelji »na podlagi koalicijsko usklajenih izhodišč za pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki naj bi bil v kratkem dan v vladno proceduro«.
Po predlogu ministrstva za finance, o katerem se bo vlada torej še izrekla, bosta v zakonu nova davčna razreda, ki uvajata za zavezance z letnimi obdavčljivimi dohodki, višjimi od dveh in pol povprečnih plač, 45-odstotno in 50-odstotno obdavčitev. Od januarja do junija letos je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znašala 1415,13 evra. Povprečna letna kosmata plača v vsem letu 2008 je znašala 16.697,16 evra. Po predlogu nove lestvice se četrti dohodninski razred začne pri 30.500 evrih, peti pri 37.000 evrih očiščenih letnih dohodkov: v lestvici so vedno navedeni neto prihodki, torej letni zaslužki brez socialnih prispevkov, normiranih stroškov in drugih izdatkov, ki jih zavezancem prizna zakon.
Hkrati ministrstvo predlaga povečanje dodatne splošne olajšave za prebivalce z nizkimi dohodki, zato bodo iz obdavčitve izvzeti zavezanci, ki prejemajo do 8557 evrov letne minimalne plače oziroma dohodka iz delovnega razmerja. Ministrstvo predlaga tudi stanovanjsko olajšavo za plačane obresti in glavnice pri stanovanjskih posojilih, a olajšava ne bo mogla preseči 600 evrov. Drugih zdaj veljavnih olajšav ministrstvo ne namerava spreminjati.
Malce prezgodnje razkritje?
Novega dohodninskega razreda si Franc Križanič očitno le ni izmislil kar sam in mimo koalicijskih strank: vlada je že pripravila novelo zakona, s katero napoveduje pet dohodninskih razredov namesto treh. Zakon je minister napovedal v ponedeljek po vladni proračunski seji in hkrati omenil spremembo na dohodninski lestvici. Tako je očitno le nekaj prezgodaj razkril podrobnosti iz vladnega delovnega gradiva, ki bo do konca usklajevanja med vladnimi strankami označeno za interno.
Mnenja davčnih strokovnjakov o napovedanih novih davčnih razredih so različna: nekateri jih odobravajo, ker menijo, da je vlada Janeza Janše najvišjo dohodninsko stopnjo, ki zdaj znaša 41 odstotkov, spustila prenizko, drugi menijo, da bi bilo veljavno dohodninsko lestvico bolje obdržati tudi zato, da ne bi država kar naprej uvajala dohodninskih sprememb.
Generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan sodi, da bo v okoliščinah gospodarske krize, ko so so se davčni viri znižali za blizu 780 milijonov evrov, težko najti vir, s katerim bo ta izpad mogoče ublažiti. Še vedno misli, da bi bilo bolje nekoliko zvišati stopnjo davka na dodano vrednost kakor znova posegati v dohodnino. A pri tem poudarja, da se brez natančnih izračunov ni mogoče opredeljevati do nobene davčne spremembe. »Upoštevati moramo, da pri res bogatih zavezancih glavni vir dohodka ni plača, ampak si izplačujejo nizko plačo, za prave nagrade poskrbijo prek izplačil dividend v svojih družbah, pri katerih plačajo davek po 20-odstotni cedularni obdavčitvi,« je poudaril Končan.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
