Se je kriza šele dobro začela?

Prejšnji mesec je v bilo v Sloveniji prodanih 4840 avtomobilov - 37 odstotkov manj kot v lanskem aprilu. Odkar se je v Sloveniji začela gospodarska kriza, je to največji mesečni upad prodaje. Aprilski rezultat je bistveno slabši kot na koncu lanskega leta in tudi v prejšnjih treh mesecih. Močno v rdečem je velika večina uveljavljenih imen, pozitivnih izjem je malo. Kakor vedo povedati stalni opazovalci trga, je v resnici negativna sprememba še večja; če bi namreč iz statistike izločili tiste avtomobile, ki so bili pri nas najprej registrirani, a gredo nato v Nemčijo, kjer zaradi državne prodajne sheme cveti prodaja majhnih avtov, bi bil minus vsaj prejšnji mesec nekje pri 45 odstotkih. Kot primer omenimo, da je na Hrvaškem, kjer je izvažati avtomobile v EU bolj zapleteno, prodaja letos upadla za 48 odstotkov.


Tako slabe številke so si pred začetkom letošnjega leta drznili napovedati le redki. Takrat so kljub že znanim težavnim gospodarskim razmeram veljali za pretirane pesimiste, zdaj kaže, da so imeli prav. Dodajmo, da se je skoraj natanko za polovico letos zmanjšala tudi prodaja lahkih gospodarskih vozil, kritično pa je stanje pri poslu z novimi tovornjaki. Za pomladne prodajne mesece ponavadi velja, da je to čas avtomobilskih nakupov. Vsaj v normalnih razmerah, a je letos je očitno drugače. Tudi samostojni podjetniki, ki veljajo za enega stebrov pri nakupu novih vozil, imajo marsikje težave s plačili, ki jim zamujajo. Potem pač tudi oni ne kupujejo.


Dobro znano dejstvo je, da v Sloveniji avtomobilov ni malo, vozni park obsega milijon vozil, kar približno pomeni skoraj en avto na dva prebivalca. Le nekaj manj kot v Avstriji ali Nemčiji. Poleg tega je bila s kako izjemo v prejšnjih petih letih prodaja avtomobilov pri nas dobra in povprečna starost ni zelo visoka. Iz vsega tega je mogoče sklepati, da se v krizi, kot jo živimo, avto kupuje le takrat, kadar je res nujno. Če ljudje že gredo v nakup, pri tem bolj kot kdaj prej razmišljajo, kolikšna je res vrednost za plačani denar. Za deset do petnajst tisoč evrov danes lahko dobiš soliden in razmeroma prostoren avto.


Streznjeno se zdaj več ljudi vpraša, ali je neki prestižnejši izdelek, ki je velikostno primerljiv, a nekajkrat dražji, res toliko lepši in boljši. Zaradi tega avtomobili premijskih znamk, s prodajo katerih je mogoče načelno zaslužiti več denarja, še teže najdejo nove kupce. Višja ko je cena, večji so prodajni padci. Morda lahko rečemo tudi drugače, da ljudje tudi znotraj posameznih avtomobilskih razredov preprosto kupujejo manj bogato opremljene avtomobile.


Če se bo na trgu avtomobilov takšno stanje nadaljevalo, utegnemo doživeti nove predloge trgovske panoge za vladne prodajne spodbude po vzoru Nemčije ali Francije. Tam so seveda zaradi dejstva, da imajo zelo veliko avtomobilskih tovarn, to kratkoročno karto odigrali hitro in za zdaj deluje. O utemeljenosti česa takšnega za Slovenijo bi bilo mogoče voditi dolgo razpravo z razlogi za in proti. Tudi zato, ker v zadnjem času ni manjkalo prodajnih akcij, ki so jih avtomobilski zastopniki kar sami imenovali za finančne spodbude.


Morda nas bo nekaj prihodnjih mesecev prepričalo o nasprotnem, toda zdaj se zdi, da v slovenski avtomobilski prodaji kriza šele zares dosega vrhunec.


Iz četrtkove tiskane izdaje Dela