A če je narava ključni vzvod za obisk v Sloveniji, zakaj nas, denimo, vztrajno ignorira mednarodna raziskava o najbolj prepoznavnih turističnih znamkah v svetu, ki so jo tudi letos prvič predstavili na londonski borzi? Z naravnimi lepotami sicer vsakič najbolj prepriča Nova Zelandija, sledijo ji (do konca deseterice) Maldivi, Švica, Norveška, Avstralija, Irska, Kanada, Škotska, Tahiti in Čile. Saj ne, da ne bi imeli res lepe narave, toda: je to razlikovalna prednost slovenskega turizma? Že v bližnji soseščini ima na tem področju nedvomno hudo konkurenco. In ko smo že pri njej: na znamenitih londonskih taksijih smo pogosto uzrli oglase za smuko v Avstriji, Italiji ... Na slovenski stojnici na borzi je bil katalog smučišč, ne glede na to, da je smuka na pragu, komaj opazen.
Kdo je že kdaj ujel temu podoben pogovor: »A tako, v Slovenijo greš? A ni to tam, kjer imajo nore kraške jame, ene so celo na seznamu dediščine Unesca, po drugi pa se lahko peljemo z vlakcem in v njej živi človeška ribica? Seveda, to je tam, kjer sredi alpske vasi leži jezero z otočkom ...« Ali: »Seveda, to je tista država, ki ima povsem ‘odbit' slogan!« To je tista država, ki ima nekaj, s čimer glasno opozarja nase, kar spričo njene kronične neprepoznavnosti po svetu nedvomno potrebuje. Kje je peščica zanimivosti, s katerimi bi vztrajno in potrpežljivo polnili glave potencialnim obiskovalcem, da bi se zlagoma vendarle vrinili vanje? Če se nam zdi, da takšnih presežnikom nimamo, jih pa ustvarimo!
Deloma je težava bržkone ta, da slovenski turizem prežema (nič sicer, kar ne bi bilo zapisano že v narodovem genskem zapisu) nekaj hudo škodljivega: nevoščljivost. Zakaj oni in ne mi? Celo Bleda, ki je v tujini zagotovo najbolj prepoznavna slovenska turistična ikona, menda nekateri nočejo na svojem promocijskem gradivu, češ, zakaj bi mu delali »brezplačno reklamo«? Morda se zato pristojni nekako ne odločijo, da bi lansirali v orbito ščepec turističnih magnetov, ki bi ustvarjali dovolj veliko polje tudi za druge manjše, šibkejše. Od česar bi imeli (je to morda še nova, nepreverjena turistična znanost?) več vsi!
In še to: zakaj pristojni za predstavitve slovenskega turizma v Londonu niso posegli po začimbah, pa čeravno so bile te nared za uporabo, a z omejenim rokom? Čemu, denimo, na ogromni fotografiji Ljubljane na sredini stojnice ni bilo britanske kraljice Elizabete II., ki jo pozdravlja navdušena množica? Še zlasti, ker bi se z njo postavljali v njeni monarhiji! Zakaj na drugi ogromni fotografiji namesto Julijcev ni bilo konkretno Bovškega s pripisom, da je Soča tako omamila Disney, da je na njej delno posnel druge Zgodbe iz Narnije? Skromnost (ki še zdaleč ni nujno lepa čednost)? Ali vedno znova nova zamujena priložnost?