Sinergijski exeo iz Martorella

Niti ne skrivajo, da so izrabili in uporabili vse sinergijske učinke tistega, kar prinaša zavetje Volkswagnove avtomobilske skupine. Seat exeo, srednje velika limuzina iz barcelonskega Martorella, napovedana za majsko inavguracijo na slovenskem avtomobilskem trgu, ima približno 60 odstotkov enakih ali vsaj podobnih sestavnih delov kot prejšnja generacija audija A4. Ni pravih razlogov, da ne bi te sinergije uporabili še pri karavanski izvedenki, ki ji pravijo sportourer (ST) in se bo v naših krajih pojavila pred letošnjo jesenjo.

Seat exeo se torej vozi v limuzinskem srednjem razredu, čeprav je zanj vsaj po merah malenkost podhranjen; 466 centimetrov dolžine ga postavlja bolj na začelje seznama konkurentov. Tudi marsikaj drugega, denimo teža, medosna razdalja, dokazuje njegovo lahko kategorijo v omenjenem razredu. Pri napovedi o letni prodaji so Španci, ki imajo za seboj tako rekoč apokaliptične mesece (beri spodnji članek!), previdni. Pravijo, da so dnevne zmogljivosti tovarne v Martorellu 450 vozil (tako limuzine kot ST) in da bi lahko v letu dni na svetlo poslali vsaj 250 tisoč exeov. Niso rekli, da jih bodo, in zaradi tega jih nihče ne pribija na križ.

Sinergijski exeo kljub temu, da je, kot je bilo rečeno brez kakšnega iberskega zanosa, najboljši seat doslej, v avtomobilski svet ne prinaša posebnih oblikovnih ali tehničnih presežkov. Ampak tudi na hitro in zelo površno ni mogoče spregledati karoserijsko-oblikovne sorodnosti z nekdanjim audijem A4, kar ni in ne more biti velik minus. Velja tudi za notranjost, kjer se, če imaš kaj audijevskega spomina, počutiš domače: stikala, oblike merilnikov, namestitev potovalnega računalnika in še marsikaj dokazuje skoraj incestno razmerje s prejšnjo generacijo A4. Opremljenost notranjosti je odvisna tudi od opremskega paketa (so trije, in sicer reference, style in sport), pri čemer je lahko vgrajenih tudi devet zračnih varnostnih blazin. Exeo je prvi seat, ki ima lahko kolensko zračno varnostno blazino. Serijsko pa naj bi bil vsak opremljen s sedmimi blazinami, elektronskimi ABS, TCS, ESP, pritrdišči isofix spredaj in zadaj, dvoobmočno klimatsko napravo, radijskim sprejemnikom s CD in MP3 in podobno. Prostorsko exeo ni podhranjen, ni pa razkošnež: zadaj je dovolj udobno za dva razmeroma serijska po kilogramih in višini, tretji na sredini je že na slabšem, prtljažnik ponuja nič izjemnih 460 litrov, podiranje zadnjih sedežev je v razmerju 60/40. Zunanjih barv je štirinajst in le ne morem prezreti, da ima novi veliki oziroma največji seat nekaj več neiizzivalne imenitnosti kot seati doslej.

Ob vsem tem je razumljivo in pričakovano, da je tudi motorna ponudba usklajena s koncerensko. Za začetek bo na voljo pet agregatov (zapisani so v tabeli), šestega, v tem primeru začetnega dizelskega s 88 kW (120 KM), so obljubili za september. Štirje od petih so turbinsko gnani, vsi ustrezajo okoljskemu normativu evro5, vsi štirivaljniki, vsem je dodan šeststopenjski ročni menjalnik (pozneje si bo mogoče pri 2,0 TSI omisliti samodejni multitronic, ne pa sloviti DSG z dvojno sklopko), vse različice exeov imajo pogon na prednji kolesni par, in čeprav je tesno povezan z A4, španski novinec še ni dobil 4x4, ki mu v Audijevem Ingolstadtu pravijo quattro.

Čeprav v krču skoraj kolapsiranega domačega trga, ki je za Seat seveda najpomembnejši, naj bi ob exeu do letošnjega poletja na svetlo postavili še deset novih oziroma osveženih seatov! Velik, upam, da tudi prebavljiv zalogaj v teh časih. Kako se bo velika limuzina obnesla pri nas, pri čemer sta znani in za pokušino objavljeni le dve nemški ceni (bencinski 1,6 naj bi tam stal 21.990, šibkejši 2,0 TDI CR pa 25.990 evrov, slovenske naj bi bile ugodnejše, je bilo rečeno), je uganka. Za Seat je seveda še bolj pomembno, kako jo bodo sprejeli doma in na velikih trgih. In bi si zlahka upal staviti, da sinergijska čarovnija z exeom ne bo zadnja ne v germanskem ne v drugih avtomobilskih koncernih.

Iz sobotne priloge Dela Na kolesih