Tiskane izdaje
NFD ni hotel niti slišati, da bi Muro dokapitaliziral, hkrati pa je na na vso moč branil svoj (največji) lastniški delež v podjetju. Država ni tvegala, da bi njena pomoč Muri izzvenela kot zlivanje vedra vode v morje in da bi na koncu od tega imeli korist le NFD in drugi večji lastniki. Včeraj je sporočila, da ne bo gasilka velikega Murinega požara, pač pa je na požarišču stare Mure pripravljena pomagati oživiti novo Muro, za kar so menda realne ekonomske možnosti.
Nova Mura bi bilo podjetje, ki bi se ukvarjalo s proizvodnjo oblačil lastnih blagovnih znamk in razvijalo druge perspektivne proizvodne programe. Zamisel ni slaba, prej dobra, vprašanje pa je, kdo jo bo pripravljen v celoti uresničiti. Jasno je, da to lahko stori le tisti, ki bo natančno vedel, kaj hoče, in ki ima seveda tudi denar. Jasno, da bodo z rojstvom nove in s stečajem stare Mure s površja izginili njeni sedanji lastniki. Zaradi pregretega razmerja z NFD je to za državo gotovo zelo pomemben podatek.
Toda scenarij države ne bo zlahka uresničljiv - stečaj Mure mora predlagati njeno vodstvo. Prokurist Zdenko Podlesnik nenehno ponavlja, da tega ne bo storil, ker noče biti grobar Mure. Predvsem pa se NFD, kot največji lastnik, ne bo zlahka sprijaznil s stečajem in s tem z izgubo skoraj 20 odstotkov velikega lastniškega kosa pogače.
Dejstvo je, da vsi lastniki Mure od leta 2002, ko je imela Mura 12 milijonov evrov izgube, zanjo niso naredili prav ničesar in niso vložili niti centa, da bi postala dobičkonosno podjetje. Takrat je bil pravi čas tudi za novo Muro.
Več v četrkovi tiskani izdaji Dela
