Tiskane izdaje
A zadnja štiri leta imamo v blagovni menjavi z največjo izvoznico na svetu primanjkljaj, ki se iz leta v leto veča. Lani smo, denimo, na nemški trg prodali za tri milijarde 652 milijonov evrov blaga in ga tam kupili za štiri milijarde 178 milijonov evrov. V prvih petih mesecih letos pa smo v Nemčijo izvozili za milijardo 643 milijonov evrov in iz nje uvozili za milijardo 853 milijonov.
Najpomembnejši delež v medsebojni trgovini imajo avtomobili. V prvem letošnjem polletju so imeli namreč 6,9-odstotni delež v našem izvozu v Nemčijo in 5,3-odstotni v uvozu iz nje. Sicer pa naša podjetja Nemcem prodajo tudi veliko sedežev in delov zanje, ki so imeli v prvem letošnjem polletju 5,6-odstotni delež v naši prodaji na nemški trg, na tretjem mestu so deli za vozila (4,7-odstotni delež), sledijo pa deli za gradbeno mehanizacijo (4,1-odstotni), elektrotermični aparati in drugi izdelki za gospodinjstva (2,9-odstotni) in deli za rotacijske električne stroje (2,3-odstotni).
V naših nakupih na nemškem trgu imajo poleg avtomobilov zelo pomemben delež zdravila, ki so imela v prvem letošnjem polletju 3,5-odstotni delež v našem uvozu iz Nemčije. Na tretjem mestu so ostanki železa in jekla (2,7-odstotni delež), sledijo pa tiskarski stroji (2-odstotni), tovornjaki (1,9-odstotni) in elektrika (tudi 1,9-odstotni delež).
Zaradi močnih trgovinskih vezi z Nemčijo imajo tam številne naše družbe svoja podjetja ali predstavništva. Denimo, Krka, Gorenje, Trimo, Cablex, Rudis, Eti, Transpak, Unior, Kolektor, Intereuropa in druge.
Iz petkove izdaje Dela
