Skupina Telekom lani z 211 milijoni evrov izgube

Ljubljana - Zaradi balkanskih poslov in skupaj 208-milijonske slabitve sredstev ter zaradi slabitev vsled neplačil pogodbenih obveznosti alternativnih operaterjev je Telekom Slovenije po nerevidiranih podatkih leto 2010 končal s 176,4 milijoni evrov izgube iz poslovanja (ebit), izguba za skupino pa znaša 211,2 milijona evrov. Brez slabitev bi imela skupina 50 milijonov evrov dobička iz poslovanja in 15 milijonov evrov čistega dobička, je novinarjem povedal član uprave Jožko Peterlin. Predsednik uprave Ivica Kranjčević pa, da bo uprava predlagala, da letos dividend ne bi razdeliti, napovedal pa je tudi, da bodo do konca marca vložili dve odškodininski tožbi.

Delničarji že na svoji lanski redni letni skupščini niso podelili razrešnice prejšnjemu poslovodstvu in nadzornemu svetu Telekoma Slovenije, zahtevali pa so tudi ugotavljanje njihove odškodninske odgovornosti. Koga in za katere posle bo odvetniška pisarna Stojana Zdolška vložila odškodninske tožbe Ivica Kranjčević včeraj ni natančno povedal, gre pa za nakupe določenih podjetij v Sloveniji in v tujini; zatrdil je še, da je pripravljeno gradivo kvalitetno.

Skupina TS je v letu 2010 ustvarila za 843,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za odstotek manj kot leto prej. Ebitda je znašala 246,2 milijona evrov, kar je za osem odstotkov manj, stopnja ebitda pa se je zmanjšala za sedem odstotkov na 29,2 odstotka. Jožko Peterlin je ob tem poudaril, da plačilna sposobnost STS ostaja nespremenjena, prav tako pa prevrednotenje ne vpliva na prejemke in izdatke skupine. Telekom po Peterlinovih besedah normalno poravnava vse obveznosti, tudi do posojilodajalcev, s katerimi so bili doseženi novi dogovori. Spremenjene vrednosti naložbenja vplivajo na znižanje kapitala pod petdeset odstokov ter na razmerje med kapitalom in zadolženostjo, vendar pa je skupina še vedno manj zadolžena od povprečja evropskih telekomunikacijskih operaterjev.

Delničarji že na svoji lanski redni letni skupščini niso podelili razrešnice prejšnjemu poslovodstvu in nadzornemu svetu Telekoma Slovenije, zahtevali pa so tudi ugotavljanje njihove odškodninske odgovornosti. Koga in za katere posle bo odvetniška pisarna Stojana Zdolška vložila odškodninske tožbe Ivica Kranjčević včeraj ni natančno povedal, gre pa za nakupe določenih podjetij v Sloveniji in v tujini; zatrdil je še, da je pripravljeno gradivo kvalitetno.

Skupina TS je v letu 2010 ustvarila za 843,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za odstotek manj kot leto prej. Ebitda je znašala 246,2 milijona evrov, kar je za osem odstotkov manj, stopnja ebitda pa se je zmanjšala za sedem odstotkov na 29,2 odstotka. Jožko Peterlin je ob tem poudaril, da plačilna sposobnost STS ostaja nespremenjena, prav tako pa prevrednotenje ne vpliva na prejemke in izdatke skupine. Telekom po Peterlinovih besedah normalno poravnava vse obveznosti, tudi do posojilodajalcev, s katerimi so bili doseženi novi dogovori. Spremenjene vrednosti naložbenja vplivajo na znižanje kapitala pod petdeset odstotkov ter na razmerje med kapitalom in zadolženostjo, vendar pa je skupina še vedno manj zadolžena od povprečja evropskih telekomunikacijskih operaterjev.

Telekomovi nadzorniki so že v začetku leta sporočili, da sta 190 milijonov evrov k slabitvi »prispevala« kosovski Ipko in makedonski One, poleg njiju pa še bosansko-hercegovski Aneks in albanski Primo, ter zaradi slabitve imena domači Najdi. K tej Telekomovi hčerinski družbi bo že 1. aprila v skladu s programom prenove poslovanja podjetij (Orion) pripojena hčerinska družba Planet 9 - smer pripajanja je izbrana zaradi računovodsko preprostejše rešitve - s čimer bo TS skoncentriral trženje digitalnega oglasnega prostora in digitalne medije.

Tri mesece kasneje, 1. julija, naj bi se po programu Orion združila tudi Telekom Slovenije in Mobitel, kar je po besedah Ivice Kranjčevića največja slovenska združitev v zadnjih letih. Nadzorniki so se z združitvijo, ki naj bi z merljivo sinergijo v naslednjih petih letih prinesla do 150 milijonov evrov učinka, že strinjali, svoje morajo povedati še zaposleni, pred katerimi je tudi sprememba kolektivne pogodbe, oziroma oblikovanje nove za skupno podjetje, in seveda lastniki na izredni skupščini, ki naj bi se zgodila v juniju in bo v bistvu druga letos, saj je prva že napovedana za 24. marec, na njej pa naj bi delničarji razpravljali o odkupu lastnih delnic, ki mu poslovodstvo nasprotuje. Redna skupščina delničarjev pa je kot tretja letošnja predvidena 7. julija.

Ivica Kranjčević pravi, da si bodo prizadevali za soglasje zaposlenih za združitev, kar pa bo pri prepričevanju 1750 zaposlenih v Telekomu in 1000 v Mobitelu ob večjem številu dosedanjih neuspešnih poskusov, slabih izkušnjah in spominih ter zamerah psihološko težko opravilo. Vsaka združitev prinaša osebna razmišljanja, kaj bo z ljudmi. Nekateri so se tudi zato, pa zaradi nove pokojninske zakonodaje, že odločili za predčasen odhod iz družbe. Okrog 140 takim je bilo izplačano skupaj okrog 7 milijonov evrov odpravnine; lepa številka je tudi posledica dolge pripadnosti družbi. Do združitve se število zaposlenih ne bo zmanjšalo, po njej je seveda predvidena optimizacija. Število vodilnih zaposlenih z individualnimi pogodbami se bo tako s 50 zmanjšalo na 35.

Pripomb na združitev s strani obeh regulatorjev trga (Apeka in UVK) Ivica Kranjčević ne pričakuje: nenazadnje so podoben postopek že izvedli v državah EU, kjer pač velja enaka zakonodaja.

Za leto 2011 je v Telekomovih planih zapisano, da bo dosegel 28 milijonov evrov dobička, sto milijonov dobička pa naj bi dosegli najkasneje do konca strateškega obdobja, ki se konča leta 2020. Se trudijo, pravi Ivica Kranjčević, da bi številko dosegli prej.

V postopku prisilne poravnave T 2 je TS prijavil 15 milijonov evrov terjatev. TS je drugi največji upnik, Mobitel pa je še nekaj mest nižje, obe družbi pa sta bili po Kranjčevićevih besedah v poslovni odnos prisiljeni, zato pričakujejo po zakonu o obligacijskih razmerjih poseben položaj. TS v upniškem odboru nima dovolj glasov, da bi lahko izglasoval stečaj, so pa na program prisilne poravnave pripravili veliko pripomb. T 2 tekoče obveznosti do TS sedaj redno poravnava.

Na Tušmobilovo pridobitev brezplačnih frekvenc UMTS se TS ne bo pritoževal: če bi to želel, bi moral postopek izpeljati že pred leti, ko sta frekvenci za šest milijonov evrov kupila Simobil in T 2, medtem ko je Mobitel že precej prej zanje odštel sto milijonov.