Skupno osvajanje balkanskega trga

Novi Sad - Novosadska družba TUP Rodić M&B je potrdila podpis protokola z Mercatorjem o strateški povezavi, katere namen je oblikovanje skupne trgovske verige.

Mercator in TUP Rodić M&B sta, kot so v petek sporočili v Ljubljani, podpisala pismo o nameri strateškega povezovanja na področju dejavnosti trgovine z živili in podobnim blagom v SČG in širši regiji. Skupina Mercator naj bi postala pomemben lastnik podjetja, ki bo v skupini Rodić M&B izvajal dejavnost trgovine v SČG, skupina Rodić M&B pa bi s prevzemom delnic družbe Mercator postala eden pomembnejših lastnikov družbe Mercator.

V Novem Sadu so pojasnili, da je podpis protokola z Mercatorjem na Dunaju prvi korak k sklenitvi prihodnjega sporazuma o vzajemnem prevzemu delnic, ki ga bodo v prihodnjih nekaj mesecih pripravili strokovnjaki obeh družb "v skladu s predpisi Evropske unije ter zakonodajo SČG in Slovenije".

Nova skupna družba, novo ime

V pismu o nameri je zapisano, da bo celotna trgovska veriga TUP Rodić M&B, ki ima trenutno 49 prodajnih objektov v Srbiji, ponujena Mercatorju, novosadska družba pa bo v zameno postala pomembna solastnica slovenskega partnerja. Nova skupna družba, ki bo imela eno vodstvo in en sedež, se bo v SČG imenovala Rodić MB - Mercator, v Sloveniji pa Mercator - Rodić MB.

Dogovor ni naperjen proti nikomur

Nova družba bo gradila trgovske centre v Beogradu in Novem Sadu, ki bodo "verjetno največji na Balkanu". Novosadska družba poleg tega izpostavlja, da gre za razvoj obeh družb, skupno osvajanje trga in tesnejše povezovanje gospodarstev Slovenije in Srbije. Dogovor ni naperjen proti nikomur, torej tudi ne proti beograjski družbi Delta, ki je nameravala kupiti Mercatorjeve delnice, poudarjajo.

Pisanje srbskih medijev

S povezavo Mercatorja in Rodića so se konec tedna ukvarjali skoraj vsi srbski mediji. Beograjski dnevnik Danas je v ponedeljkovi izdaji povzel izjavo pomočnika srbskega ministra za trgovino Srđana Srečkovića, da bi morala država podpreti vsak načrt strateške povezave v regiji, v katero so vključene tudi srbske družbe. "Dobro je, da srbski kapital zapušča podrejeni položaj, saj je v interesu Srbije, da čim prej pride do oblikovanja skupnega trga zahodnega Balkana, kar je predlagala tudi EU".

Nekdanji srbski minister za privatizacijo Aleksandar Vlahović pozdravlja regionalne povezave srbskih investitorjev z družbami iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Kot je zatrdil, bo napovedana povezava družbi Rodić odprla vrata ne le na trgu Slovenije, Hrvaške in BiH, ampak bo pomenila tudi krajšo pot za srbsko blago na trg EU. Vlahović še meni, da povezava Mercatorja z Rodićem nikakor ne izključuje Delte iz igre, "saj je kompatibilna z njenimi načrti na slovenskem trgu.

Beograjski časnik Večernje novosti ocenjuje povezavo in načrt Mercatorja o dokapitalizaciji kot "tipično obrambno potezo". S tem bi se rada "Slovenija in uprava Mercatorja zavarovali pred tujimi vlagatelji, predvsem pred srbskim kapitalom in vstopom Delte v slovensko trgovsko verigo".

Novosadski Dnevnik je ocenil, da je dogovor Mercatorja in vojvodinske družbe "vsekakor krona poslovne spretnosti lastnikov družbe Rodič M&B". Kljub temu pa ta operacija Ljubljane in Novega Sada po pisanju časnika ne bo zajezila razvojnih ambicij Delte iz Beograda.

Časnik Blic je v ponedeljkovi izdaji, sklicujoč se na borzne analitike, ugotovil, da se je delež tujcev v lastniški strukturi Mercatorja od konca januarja zvišal za šest odstotnih točk na 12,3 odstotka. Največji tuji naložbeniki v Mercatorju so londonska Altima, ki naj bi doslej odkupila štiri odstotke Mercatorja, in po trije skladi iz ZDA in Švedske.

Ti skladi naj bi imeli v rokah kar nekaj odstotkov Mercatorja, piše časnik, ki še domneva, da naj bi glede na to, da imajo vsi trije ameriški enak naslov v Los Angelesu, švedski pa enak v Stockholmu, za njimi stal srbski poslovnež Milan Beko.

Blic omenja možnost, da je Beko tudi lastnik 0,8-odstotnega deleža, ki ga imata v Mercatorju BA-CA in Raiffeisen banka. Kdo naj bi stal za podjetji iz Luksemburga, Estonije in Cipra, ki so solastniki Mercatorja, borzni analitiki zaenkrat le ugibajo, dodaja Blic.

Tudi vodstvo Laškega se pogovarja z Rodići

TUP Rodić M&B bo prihodnje leto slavil 20-letnico ustanovitve, svojo razvojno pot od odprtja prve trgovine v vojvodinskem mestecu Kula do močne družbe pa bo sklenil z oblikovanjem holdinga, v okviru katerega bodo vsi njegovi deli postali posebne celote. To velja tudi za Pivovarno MB, ki bo morda prav tako poiskala strateškega partnerja.

Družba je v lasti bratov Milana in Bogdana Rodića, ki imata poleg trgovske verige v lasti še nekaj bencinskih servisov, hotele in tudi nogometni klub Hajduk iz Kule. Najbolj znana pa je družba po proizvodnji piva, ki nosi blagovno znamko MB pivo.

Za to pivovarno pa se po besedah predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota zanimajo tudi Laščani. Kot je povedal, se vodstvo Laškega pogovarja z Rodići, vendar zaenkrat še ni dogovorjeno nič konkretnega.

MB pivovarna ima na srbskem trgu približno 20-odstotni tržni delež, kar je za približno polovico manj od vodilne pivovarne v Srbiji, Apatinske pivovarne, ki je v lasti belgijskega InBeva.

Družba MB svoje pivo, ki ga trži pod sloganom "Svetovno, a naše", vari po nemški recepturi, letno pa ga navarijo 4,5 milijona hektolitrov. Glavni trg za pivo MB sta Srbija in BiH, prodajajo pa ga tudi v Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Švico, Madžarsko, Romunijo, Rusijo, Hrvaško, Makedonijo in celo Avstralijo.