Če kdo od četrtkove skupščine Istrabenza pričakuje »tajkunsko« odrešitev ali kakršno koli drugo presenečenje, pričakuje preveč. Scenarij je bil vnaprej pripravljen z najmanj tremi možnimi izidi, vse možnosti so preigrane, vsi zakonski predpisi prav tako. V Istrabenzu se bo zgodilo skoraj natanko tisto, kar je v teh scenarijih zapisano. Zato so vse te igrice z glasovalnimi pravicami, dovoljenimi in nedovoljenimi koncentracijami, vsa rokohitrstva z delnicami in velikimi lastniškimi preobrati - predvsem pesek v oči.
Na četrtkovi skupščini bodo sprejeli predlagane sklepe in če kateremu od lastnikov kateri ne bo všeč, bodo sledile izpodobojne tožbe. Ko bodo sodniki o njih odločali, bo to že zgodba iz davno pozabljenega filma. Po vseh skrivalnicah in nejasnih sporočilih odgovornih državnih uradov in agencij je zadnje dni postalo jasno, da Igorju Bavčarju niti ne nameravajo zares pristriči peruti.
Ko je že vse kazalo, da bi Petrol lahko celo odstavil najviše postavljenega Istrabenzovega moža, se je pokazalo, da je koncentracija Maksime Holdinga in Istrabenza skladna s pravili, koncentracija podjetij, s katerimi Igor Bavčar obvladuje približno polovico Istrabenza, pa ni podrejena določbam zakona o omejevanju konkurence. Edina poteza, ki jo mora povleči Igor Bavčar, je prevzem. Zdaj mu je pri tej operaciji na pomoč priskočil še Matjaž Gantar, zato očitno ostaja kapitan na tem poveljniškem mostu. Dogajanje je na lepem, vsaj na videz, izgubilo politični naboj in ni več jasno, čigav je pravzaprav kdo. Zmaguje predvsem logika kapitala in kapitalisti.
Medtem ko mi razpravljamo o kapitalistih in tajkunih, občudujemo vse mogoče lastniške čarovnije in akrobacije z najlepšimi smrtnimi lastniškimi skoki, pluje Istrabenzova poslovna barka v čedalje večja močvirja. Mogotec je zaposlen predvsem z lastniško kombinatoriko in pri tem nekoliko pozablja na posel. Zato strmo narašča zadolženost, kapitalski donos je negativen, marsikje izguba, projekti zamujajo ali pa so dvakrat dražji od načrtovanega. Spornost tajkunskega obnašanja ni zgolj v zakonitosti pridobivanja premoženja, ampak še bolj v tem, kako gospodarijo s tem, pravzaprav tujim premoženjem.