Slaba vest iz Bruslja

Odločitev belgijske banke KBC, da ne bo več strateška, temveč zgolj finančna lastnica Nove Ljubljanske banke, zagotovo ni dobra novica za Slovenijo, za njen mednarodni naložbeniški ugled in bančni sistem, prav tako pa ne more biti dobra vest za vlado Janeza Janše in njene reformske privatizacijske načrte. Če ne gre zgolj za skrajno potezo Belgijcev, s katero bi si želeli v zadnjem trenutku izboljšati položaj v pogajanjih s slovensko državo – kar je malo verjetno –, je treba sporočilo KBC jemati nadvse resno.

KBC, ki v mednarodni bančni skupnosti ni kdorkoli, temveč ugledna banka iz Bruslja, evropske lobistične prestolnice in največja tuja investitorka v banke nove Evrope, nam praktično sporoča, da se umika iz Slovenije, saj se je z nakupom NLB pošteno opekla, ker se z našo državo ne more dogovoriti o obojestransko sprejemljivem lastniškem sodelovanju v banki. Zato bo poslej lahko, kot zgolj finančna in ne več strateška investitorka, prodala svoje delnice NLB tistemu, ki se bo zanje zanimal in ponudil primerno ceno. Ker v Sloveniji ta čas žal nimamo naložbenikov, ki bi lahko ponudili za delnice NLB primerno ceno in zbrali pol milijarde evrov za tretjinski delež NLB, bo zajeten delež NLB srednjeročno zelo verjetno pristal v rokah avstrijskega ali italijanskega kapitala. Od kod drugod zanimanja za tretjino NLB skoraj zagotovo ne bo.

Upamo lahko, da »primer KBC« ne bo preveč odmevno opozorilo tujim investitorjem, da naj se do tujih naložb tradicionalno neprijazne Slovenije raje izognejo v velikem loku. V času, ko skuša vlada privatizirati NKBM, Telekom in Zavarovalnico Triglav, je lahko tak imidž Slovenije v mednarodnih investitorskih krogih vse prej kot koristen.

Odločitev vlade, da KBC ne prepusti večinskega deleža v NLB, je legitimna, vendar pa pomeni tudi odgovornost za nadaljnjo usodo banke in koncept njenega razvoja. Vlada se napovedanega odhoda kultivirane KBC ne more veseliti, bo pa laže postavila vodstvo po svoji meri. Verjetni izstop KBC pomeni, da se mora dobra tretjina slovenskega bančnega sistema počasi pripraviti, da bo izgubila solidnega solastnika, pomemben reformski ukrep – nadaljevanje privatizacije NLB – pa bo do nadaljnjega zelo negotov.

Preberite si v sredini tiskani izdaji Dela