Slabi poslovni rezultati, 
z dokapitalizacijo se že mudi

Poslovni rezultati skupine NLB neuradno izkazujejo izgubo 
od 100 do 200 milijonov evrov. Ni jasno, ali bo KBC sodelovala v dokapitalizaciji.

Objavljeno
10. februar 2011 09.39
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Nadzorni svet NLB bo na današnji seji obravnaval poslovne rezultate skupine za leto 2010 in podrobneje opredelil dokapitalizacijo banke, s katero se zaradi težav s kapitalsko (ne)ustreznostjo že zelo mudi. Po neuradnih informacijah (in po pričakovanju) bodo rezultati poslovanja negativni. Izguba bo menda precej presegla sto milijonov evrov, po nekaterih ocenah bi utegnila doseči 200 milijonov. Glavni razlog zanjo so bili, podobno kot za večji del bančnega sistema, ki je leto končal z neto izgubo, visoki stroški oslabitev in rezervacij. Zato je dokapitalizacija NLB toliko bolj urgentna.

Država kot skoraj polovična lastnica NLB je decembra pritrdila strategiji razvoja NLB, ki sta jo predlagala nadzorni svet in uprava banke, in se odmaknila od svojih prejšnjih zahtev s pridihom nacionalnega interesa, večinsko domačega lastništva in ohranjanja obsega ter vodilne vloge na nekaterih balkanskih trgih. Privolila je torej v dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov, v umik Skupine NLB z nekaterih nestrateških trgov (Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Slovaška) in iz dejavnosti (lizing nepremičnin in faktoring), v dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb, med drugim odprodajo Banke Celje, ter v postopen umik z italijanskega in srbskega trga, kot tudi v odprodajo kapitalskih deležev, ki ne spadajo v osnovno dejavnost, znižanje stroškov poslovanja in povečanje stroškovne učinkovitosti bank.

Ali bo pri dokapitalizaciji sodelovala tudi KBC, ki ima v NLB zdaj 30-odstotni lastniški delež, še vedno ni jasno. Če ne bo, se bo belgijski lastniški delež zmanjšal (kar sicer ni v interesu KBC), vprašanje pa je, kdo bo poleg države še na novo vstopil v lastniško strukturo ali nemara povečal sedanje deleže. Belgijci bi načelno želeli zadržati več kot četrtino NLB, a dokapitalizacijo pogojujejo s povečanjem lastnega vpliva in izboljšanjem svojega položaja. Danes se bodo nadzorniki NLB predvidoma dogovorili o tehniki emisije dokapitalizacijskih delnic, o vsebini, rokih ter ceni. Finančni minister Franc Križanič je sredi januarja napovedal, da bo cena dokapitalizacijske delnice NLB znašala 116 evrov. To je okoli 90 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice konec devetmesečja lani, torej že implicira lansko izgubo iz poslovanja. Dokončno ceno bo seveda določil nadzorni svet banke.

Kar zadeva roke, pa BS po besedah njenega guvernerja Marka Kranjca pričakuje, da bo NLB dokapitalizirana do konca marca. Nemara bo to še prej. Pričakovanja so povezana z novimi stresnimi testi, ki jih bosta EU in Evropska agencija za bančni nadzor po nekaterih napovedih verjetno opravili že konec februarja. Ker je NLB na lanskem preverjanju komaj prestala test, bo novo preverjanje – ob slabih poslovnih rezultatih banke, dodatno zmanjšani kapitalski ustreznosti in napovedanih strožjih predpostavkah testa – še težja in bolj tvegana preizkušnja, ne samo za banko in slovenski bančni sistem, ampak tudi za boniteto države.