Slabo gospodarjenje sklada za razgradnjo Nek?

Predsednica odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov Romana Jordan Cizelj je zanikala očitke o slabem gospodarjenju sklada. Zanikala je tudi očitke o konfliktu interesov.

Objavljeno
07. oktober 2009 15.59
Ma.B./STA
Ma.B./STA
Ljubljana - "Prepričana sem, da smo ves čas delovali zakonito in tudi kot dober gospodar," je poudarila. Dodala je, da so se lani, ko je kriza zajela tudi Slovenijo, odločili, da ne bodo vrednostnih papirjev prodajali "na vrat na nos, kajti to bi storil slab gospodar". Upoštevali so dolgoročnost naložb in ničesar niso prodajali z izgubo, je zatrdila in dodala, da so sledili naložbeniki politiki. Ta določa, da morajo biti naložbe varne, razpršene in da je treba dosegati donosnost.

"Prepričana sem, da smo ves čas delovali zakonito in tudi kot dober gospodar," je poudarila. Dodala je, da so se lani, ko je kriza zajela tudi Slovenijo, odločili, da ne bodo vrednostnih papirjev prodajali "na vrat na nos, kajti to bi storil slab gospodar". Upoštevali so dolgoročnost naložb in ničesar niso prodajali z izgubo, je zatrdila in dodala, da so sledili naložbeni politiki. Ta določa, da morajo biti naložbe varne, razpršene in da je treba dosegati donosnost.

Glede očitkov o konfliktu interesov je Jordan Cizljeva, ki je poslanka v Evropskem parlamentu, pojasnila, da je bila za predsednico upravnega odbora sklada imenovana neposredno s strani DZ in zastopa DZ. Opozorila je, da to ni prvič, saj je bil tudi pred njo predsednik upravnega odbora sklada hkrati poslanec v DZ, tudi zdaj je članica nadzornega odbora sklada poslanka DZ. Članica nadzornega odbora je sicer Silva Črnugelj, ki je poslanka SD.

Izrazila je tudi zaskrbljenost zaradi več zadev. Med drugim je poudarila, da je težko gospodariti, ker ne dobijo ustreznih odgovorov vlade, pri tem pa opozorila, da še vedno nimajo potrjenega zaključnega računa za lani, finančnega načrta in naložbene politike za letos ter sprememb statuta. Zdaj morajo pripraviti finančni načrt in naložbeno politiko za leti 2010 in 2011, ne da bi vedeli, kaj je narobe v naložbeni politiki za letošnje leto.

Tudi direktor sklada Janko Strašek je poudaril, da je sklad lani in tudi v letošnjem letu deloval v skladu z zakonom o skladu. Lani sta na poslovanje sklada vplivala dva pravilnika: pravilnik o zajemanju podatkov o poslovanju za tekoče leto (vse premoženje je bilo treba zaradi tega na dan 31. decembra 2008 prikazati po tržnih cenah, negativna donosnost je bila v višini 11,83 odstotka; to je po Straškovi oceni več kot leto prej in manj kot so padli borzni indeksi) in zakon o obdavčitvi dohodka pravnih oseb.

Sklad je izkazal presežek med prihodki in odhodki v višini 8,4 milijona evrov. Ta presežek pa je po novem obdavčen in bo moral sklad plačati 1,8 milijona evrov davkov. V letošnjem letu je to sicer spremenjeno.

Kot je pojasnil predsednik uprave MP BPH Bogdan Pušnik, so v vpogled dobili stanje na dan 31. avgusta 2009 in 31. decembra 2008. Vrednost naložb v višini 141,7 milijona evrov so razdelili v štiri skupine: naložbe v produkte s fiksnih donosom (državne in druge obveznice ter drugi depoziti in potrdila o vlogah, ki predstavljajo 73 odstotkov porfelja oz. 104 milijone evrov), naložbe v sklade in delnice (17 odstotkov portfelja oz. 23,4 milijone evrov), naložbe v strukturne produkte (sedem odstotkov oz. 10 milijonov evrov) ter naložbe v zlato (tri odstotke oz. 4,3 milijona evrov), je pojasnil.

Največji del naložb, 73 odstotkov, predstavljajo obveznice. Od tega so naložbe v državne vrednostne papirje - 33 odstotkov, sledijo naložbe v druge obveznice (23 odstotkov), najmanjši del so depoziti in vloge na vpogled (17 odstotkov), je navedel.