Slovenci več vzrejamo, kot gojimo

Slovenija je v obdobju od leta 2000 do leta 2007 beležila posebno nizko stopnjo samooskrbe pri zelenjavi. Ta je namreč v letu 2007 znašala le 33 odstotkov.

Objavljeno
10. november 2009 12.47
Ka.L./STA
Ka.L./STA
Ljubljana - Slovenija je v obdobju od leta 2000 do leta 2007 beležila posebno nizko stopnjo samooskrbe pri zelenjavi. Ta je namreč v letu 2007 znašala le 33 odstotkov. Na osnovi enotne metodologije evropskega statističnega urada Eurostat za bilance kmetijskih pridelkov iz končnih bilanc izhajajo  tržne bilance proizvodnje in porabe za žito, krompir, zelenjavo, riž, sladkor, jajca in meso.

 

Podatki kažejo, da je stopnja samooskrbe v Sloveniji za živalske proizvode precej višja kot za rastlinske proizvode. Posebno nizko stopnjo samooskrbe je izkazovala, kot omenjeno, bilanca zelenjave. Nizka pa je bila tudi stopnja samooskrbe pri krompirju, v letu 2007 je znašala 69 odstotkov.

 

Proizvodnja žit je med letoma 2000 in 2007 rahlo nihala. Leta 2007 je dosegla približno 530.000 ton. Stopnja samooskrbe je zaradi zmanjšane domače porabe žit sicer narasla, a kljub temu, da je znašala 55,9 odstotka, je še vedno precej nizka, opozarjajo statistiki.

 

Pač pa je v povprečju nad 90 odstotkov znašala stopnja samooskrbe v bilancah mesa in jajc. Letna količina domače prireje mesa se je v celotnem obdobju gibala okrog 170.000 ton. Tudi domača poraba mesa, ki gre v celoti za prehranske namene, je bila v obdobju stabilna in znašala okrog 190.000 ton.