Slovenija bi sodelovala pri naftovodu

Slovenija bo, kot kaže, v torek v Zagrebu podpisala deklaracijo o pristopu h gradnji panevropskega naftovoda med Konstanco in Trstom.

Objavljeno
29. marec 2007 08.00
Naftovod
Ljubljana – Slovenija bo, kot kaže, v torek v Zagrebu podpisala deklaracijo o pristopu h gradnji panevropskega naftovoda med Konstanco in Trstom. To je precejšnje presenečenje glede na prvotna stališča vlade do memoranduma o njem. Prav na pobudo slovenske strani države pristopnice ne bodo sklenile zavezujoče mednarodne pogodbe, temveč zgolj načelni politični dogovor o projektu, nad katerim bo kot sopodpisnica bedela tudi Evropska unija.

Prvotni memorandum o gradnji 1300 kilometrov dolgega naftovoda je bil po mnenju okoljskega in zunanjega ministrstva mednarodno zavezujoč, zato ga naša vlada ni hotela podpisati. Pet držav, poleg Slovenije še Romunija, Srbija, Hrvaška in Italija, bi v skladu z njim moralo ustanoviti skupno podjetje, ki bi gradilo naftovod. S tem bi se formalno zavezale, da bodo ekološko tvegani projekt izpeljale. Iskanje politične podpore na ravni, ki presega njene pristojnosti, je potekalo tudi ob raznih pritiskih. Ta projekt je namreč vreden od 2,2 do 4,2 milijarde dolarjev, med možnimi investitorji pa so bili omenjani naftni velikani General Electric Energy Oil & Gas, China National Oil Corporation, Chevron Texaco in British Petroleum. Med političnimi lobisti je izstopal Henry Owen, uradno finančni svetovalec pri projektu in dober znanec družine ameriškega predsednika Georgea Busha, ki je v prvi polovici prejšnjega leta o stališču Slovenije do projekta pisno povpraševal pri finančnem ministru Andreju Bajuku.