Slovenija bo prispevala več za IMF

Ljubljana - Potem ko je Nova Ljubljanska banka prejšnji teden sporočila, da je začasno zamrznila vse postopke za izdajo obveznice, ki jo namerava financirati z državnim poroštvom, je minister za finance Franc Križanič včeraj izrazil pričakovanje, da bo delovanje NLB na kapitalskem trgu steklo naprej nemoteno. »Poroštvena pogodba je v celoti usklajena, pričakujem da bo podpisana,« je poudaril minister. Na včerajšnji tiskovni konferenci je predstavil tudi nekatere sklepe z nedavnega spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB), odzval pa se je tudi na novinarska vprašanja o domnevno napetih odnosih na ministrstvu za finance.

Po dosegljivih informacijah naj bi škripalo zlasti v odnosih med finančnim ministrom Križaničem in državno sekretarko Heleno Kamnar, kar pa je minister včeraj zavrnil. »Moji odnosi z državno sekretarko so dobri. Helena Kamnar dela zelo dobro in je pomemben člen finančnega ministrstva.«

 

Minister Križanič je pretekli teden vodil slovensko delegacijo na spomladanskem zasedanju mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Washingtonu, kjer so, med drugim, govorili tudi o povišanju sredstev IMF. Kot je včeraj napovedal minister, bo pri povečanju najverjetneje sodelovala tudi naša država, kar je po ministrovih besedah tudi v našem interesu; tudi zato, ker bo šla finančna pomoč v pomembne zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Slovenija je usodno odvisna od izvoza, pri čemer je minister posebej omenil Ukrajino in Srbijo, ki sta že zaprosili za sredstva IMF.

 

Križanič je včeraj spregovoril tudi o čedalje večjem problemu podnebnih sprememb. Kot je dejal, gredo finančna kriza in podnebne spremembe z roko v roki, saj čedalje toplejše ozračje lahko začne ogrožati normalno delovanje gospodarstev. »Zaradi vse večje industrializacije se je ozračje ogrelo povprečno za dve stopinji Celzija na leto in za prav toliko naj bi se ozračje ogrelo v kratkem, kar bi lahko začelo ogrožati normalno delovanje gospodarstva. Če se ne bo ukrepalo, se bo po nekaterih napovedih v naslednjem obdobju ozračje ogrelo za do sedem stopinj Celzija povprečno na leto, kar je približno enako nihanje temperature, kot je bilo ob dvigu ledenih dob. Takrat je temperatura zanihala za osem stopinj. V tem primeru torej lahko govorimo že o kataklizmi,« je poudaril minister.

 

Za preprečitev svetovne gospodarske kataklizme, ki bi jo prineslo preveliko povišanje globalne temperature, bo treba v prihodnje povečati naložbe tudi v odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb, predvsem na področju tehnoloških in strukturnih sprememb. Prav s tem namenom je Svetovna banka pripravila poseben mehanizem, ki naj bi na letni ravni stal okoli 460 milijard dolarjev ali približno odstotek skupnega BDP držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pri tem režimu bo kot eden od igralcev sodelovala tudi Slovenija, je med drugim omenil minister Križanič.

 

Iz četrtkove izdaje Dela.