Tiskane izdaje
Predsednika imata glede prihodnjega razvoja odnosov podobna pričakovanja in želita dvostranske odnose dvigniti na višjo raven. "Naša pričakovanja so visoka, a realistična," je poudaril Türk.
Najvišja pričakovanja imata Ljubljana in Astana po besedah Türka na področju gospodarstva. Slovenija je zainteresirana predvsem za kazahstanske surovine, kot so energenti, kovine in usnje.
Kazahstan po drugi strani zanima sodelovaje s Slovenijo na področju farmacije, prehrambene industrije, gradbeništva, posebej, kar zadeva gradnjo cest, informacijske tehnologije in komunikacije. Kot je poudaril Nazarbajev, v Astani želijo, da bi Slovenija sodelovala pri uresničitvi cilja za industrializacijo Kazahstana do leta 2020. Za Kazahstan bi bilo med drugim zanimivo sodelovanje z Luko Koper, državi pa bi po mnenju Nazarbajeva lahko dobro sodelovali tudi na področju turizma. Politično pa je Slovenija za Kazahstan zanimiva kot članica EU.
Po besedah Türka si Slovenija želi prodreti v Kazahstan z obnovljivimi viri energije, kot so hidroelektrarne, z gradnjo katerih imajo slovenska podjetja veliko izkušenj. Slovenija ima tudi veliko znanja in izkušenj pri izgradnji cestne mreže, nalogi, ki Kazahstan še čaka.
Ob robu srečanja Türka in Nazarbajeva sta Slovenija in Kazahstan danes podpisala sporazume o gospodarskem sodelovanju, mednarodnih cestnih prevozih potnikov in blaga ter o odpravi vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov, poleg tega pa še memorandum o sodelovanju med kazahstanskim ministrstvom za gospodarstvo in proračunsko planiranje in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo. Sporazume je podpisal zunanji minister Samuel Žbogar, memorandum pa državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić.
Türk je kasneje skupaj s kazahstanskim premierom Karimom Masimovom nagovoril udeležence kazahstansko-slovenskega poslovnega foruma. Pri tem je znova izpostavil področja, na katerih bi lahko državi okrepili sodelovanje. Kot panogo, kjer je Slovenija v sodelovanju s Kazahstanom doslej naredila premalo, a ima odprtih še veliko priložnosti, pa je izpostavil predelavo hrane.
Slovenija tudi prek Kazahstana v Rusijo
Ob tem je opozoril, da Slovenija ne želi, da bi bilo sodelovanje "enosmerna ulica". Menil je tudi, da se pri odnosih s Kazastanom ne bi smeli usmeriti le na gospodarstvo, temveč tudi na druga področja, kot je kultura. Možnosti za sodelovanje s Kazahstanom Slovenija po njegovem vidi tudi v okviru EU in njenega strateškega povezovanja s to državo.
Velik potencial Kazahstana in regije nasploh je po mnenju Türka opazen tudi v prestolnici Astana, ki se v zadnjih letih bliskovito hitro razvija. Kot je dejal, to območje ponuja veliko priložnosti. "Včasih je veljalo, da gredo mladi fantje na Zahod. Zdaj morajo mladi iz Slovenije po poslovne priložnosti na Vzhod," je trenutne razmere slikovito ponazoril Türk.
Kazastanski premier Masimov je bil v svojem nagovoru kazahstanskim in slovenskim gospodarstvenikom optimističen glede sodelovanja s Slovenijo, med drugim tudi zaradi prostotrgovinskega sporazuma med Kazahstanom in Rusijo, ki je priložnost tudi za slovenska podjetja, ki delujejo v Rusiji. Nove možnosti za gospodarsko sodelovanje bo po njegovih besedah prinesel tudi današnji poslovni forum.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in predsednik kazahstanske trgovinske in industrijske zbornice Jerlan Kozhasbaj sta na današnjem poslovnem forumu podpisala sporazum med obema zbornicama.
