Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija je v letu 2006 zabeležila razmeroma ugodna gospodarska gibanja. Vlada jih je izkoristila za nadaljnje krčenje javnofinančnih odhodkov, kar pa ni zadoščalo tudi za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Ta je lani znašal 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 0,2 odstotne točke več kot v letu 2005, v januarski številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal vodja sektorja za makroekonomske analize in ekonomsko politiko pri UMAR Boštjan Vasle, se je na podlagi razpoložljivih podatkov lani zvišal tako dejanski kot strukturni primanjkljaj. Najpomembnejši dejavnik za povečanje strukturnega primanjkljaja - ta je po ocenah ministrstva za finance znašal 1,7 odstotka BDP - je bilo zmanjšanje davka na izplačane plače.
Po Vasletovih ocenah naj bi se delež javnofinančnih odhodkov še naprej zmanjševal, tako da naj bi se do leta 2009 znižal tako dejanski kot strukturni primanjkljaj. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se do leta 2009 znižal na en odstotek BDP.
Ugodna gibanja v domačem gospodarstvu zmanjšanje število brezposelnih
Ugodna gibanja v mednarodnem okolju so lani ugodno vplivala na gibanje industrijske proizvodnje v Sloveniji. Ta se je v prvih 11 mesecih v primerjavi z enakim obdobjem 2005 povečala za 7,8 odstotka, kar je več, kot je UMAR predvidel v jesenskem poročilu 2006. "Najhitreje raste izvoz v izrazito izvoznih panogah, sledijo zmerno izvozno usmerjene panoge, na domač trg usmerjene panoge pa v zadnjem obdobju stagnirajo," je pojasnil Vasle.
Ugodna gibanja v domačem gospodarstvu so vplivala tudi na zmanjšanje števila brezposelnih. To se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005 znižalo za skoraj 2000. Ključni razlogi za zmanjšanje števila brezposelnih so po Vasletovih pojasnilih vsebinske narave, sicer pa znaten del števila brezposelnih ostaja posledica administrativnih sprememb na trgu.
Razlike med plačami javnem in zasebnem sektorju ostajajo
Rast plač je bila lani zmerna; nominalna rast bruto plače na zaposlenega je znašala 4,9 odstotka, realna rast plače na zaposlenega pa 2,4 odstotka. Po Vasletovih ocenah je pomembno, da je rast plač še vedno zaostajala za rastjo produktivnosti. "To je ugodno vplivalo tako na kazalce aktivnosti gospodarstva, predvsem pa ni povzročalo dodatnih pritiskov na rast cen," je zatrdil. Sicer pa so se tudi v letu 2006 ohranile razlike med plačami v javnem in zasebnem sektorju, in sicer so plače v zasebnem sektorju bolj fleksibilne.
UMAR meni, tako Vasle, da so dosedanja gibanja plač delovala stabilizacijsko in so prispevala k izpolnitvi maastrichtskih kriterijev. Toda spremenjene razmere med makroekonomskimi politikami narekujejo tudi spremembe na področju politike plač. "Zastopamo stališče, da je smiselno v prihodnjih letih zmanjšati razkorak med produktivnostjo in rastjo plač oz. na dolgi rok celo uskladiti plače s produktivnostjo," je povedal Vasle.
Največji dvig cen v gostinstvu
Rast cen je v letu 2006 ostala umirjena tudi neposredno pred prevzemom evra. Povprečna inflacija je bila z 2,5 odstotka enaka kot ob koncu leta 2005. Kot je pojasnil Vasle, splošnega povišanja cen, ki bi bilo povezano s procesom prevzemanja evra, v decembru ni bilo zaznati, med posameznimi skupinami cen pa so izstopale cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve, ki so se decembra povišale za 1,8 odstotka.
Statistični urad RS bo januarsko inflacijo objavil v petek. UMAR pri inflaciji za prvi letošnji mesec ne pričakuje velikih odstopanj cen navzgor zaradi zaokroževanja cen po uvedbi evra v Sloveniji, je dejal Vasle. Tudi za prihodnja leta UMAR pričakuje, da bo stopnja inflacije ostala na ravneh preteklih dveh let.
Direktor UMAR Janez Šušteršič je ob robu novinarske konference, ki jo bo urad odslej pripravljal enkrat mesečno, še ocenil, da bi lahko v letu 2006 gospodarska rast znašala okoli pet odstotkov. Podatki o lanski gospodarski rasti bodo sicer znani marca.
