Slovenija – na varni 
strani radarja?

Pakt za evro odraža »trdno politično voljo državnikov vseh 17 članic evrske skupine, da bodo storili, kar je potrebno za skupno valuto, obenem pa so prepričani, da njihova gospodarstva potrebujejo več konkurenčnosti in konvergence«, je po vrhu dejal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Objavljeno
12. marec 2011 22.29
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Bruselj - »Živimo v globalnem gospodarstvu in prav nevidna izguba konkurenčnosti je sprožila dolžniško krizo v evrski skupini«, zato morajo članice poleg konkurenčnejšega gospodarstva zagotoviti tudi vzdržnost javnih financ in zdrave finančne sisteme.

Na zasedanju so dokaj hitro potrdili pakt za evro in tudi smernice za finančne instrumente, o katerih bodo podrobneje razpravljali finančni ministri članic valutnega kluba. Sedanji evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), ki omogoča pomoč evrskim državam v težavah, bo imel na voljo celotno predvideno vsoto (440 milijard evrov), stalni evropski mehanizem stabilnosti (ESM), ki bo to vlogo prevzel julija 2013, pa 500 milijard. Celotni sveženj finančno-gospodarskih ukrepov bodo dokončno sprejeli na zasedanju evropskega sveta, ki bo 24. in 25. marca v Bruslju. Voditelji članic evrske skupine so prezadolženi Grčiji za odstotek znižali obrestno mero za 80 milijard evrov dvostranskih posojil in hkrati podaljšali rok za odplačilo s treh na sedem let in pol. Zapletlo pa se je pri Irski, ki je prav tako želela nižje obresti za pomoč, ki se skupno vzpenja na 67,5 milijarde evrov, vendar ni privolila v zvišanje davka na podjetja, ki je z 12,5 odstotka med najnižjimi v Evropi, zato dogovora o popustu ni bilo mogoče doseči, zasedanje pa se je zavleklo čez polnoč.

Poziv Gadafiju

Še pred tem, na izrednem zasedanju državnikov vseh 27 članic Unije, so libijskega polkovnika Gadafija pozvali k takojšnjemu odstopu, obenem pa ga opozorili, da bodo »proučili vse možne opcije, da bi zaščitili prebivalstvo Libije, če bi bilo potrebno«. Članice EU so se strinjale, da je njihov novi libijski sogovornik začasni prehodni narodni svet (ITNC), ki predstavlja odpor proti Gadafiju, kar pa ni šlo povsem gladko, kajti bolgarski predsednik Bojko Borisov je imel pomisleke, saj sta v vodstvu ITNC tudi dva bivša člana vlade, ki veljata kot soodgovorna za mučenje petih bolgarskih medicinskih sester. Te so bile obsojene na smrt zaradi obtožbe, da so 426 libijskih otrok namerno okužile z virusom aidsa, pozneje so jim kazen spremenili v zaporno, za rešetkami pa so skupno preživele osem let do izpustitve (2007).

Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je po nedavni operaciji v Bruselj prišel z obližem na levem licu, je kolege opozoril, da polkovnik Gadafi ne bo nikoli zapustil oblasti zaradi bojazni, da bi mu sodili na mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu. »Nihče ga ne more pregovoriti, da bi si premislil«, je prepričan cavaliere.