Slovenija neugodna za razvoj podjetništva

Ljubljana - Podjetniško okolje v Sloveniji je neugodno za nastajanje in razvoj podjetij. Največjo oviro podjetnikom predstavljajo plačilna nedisciplina, neustrezna davčna politika, preobsežna birokracija, neustrezna delovna zakonodaja in težave s pridobivanjem želenih kadrov na trgu dela, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v poročilu o podjetniški aktivnosti in podjetniškem okolju v Sloveniji, nedavno objavljenem v zbirki Delovni zvezki.

Prisotnost tveganega kapitala je v Sloveniji zanemarljiva, relativno malo pa je tudi neformalnih investicij v podjetništvo, ki so ključni vir kapitala v začetnih fazah podjetniškega procesa. Slovenija neugodne ocene prejema tudi v mednarodni primerjavi enostavnosti poslovanja na podlagi podatkov Svetovne banke.

Zaradi težavnega podjetniškega okolja, katerega posledica je nizka stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti in visoka stopnja smrtnosti nastajajočih podjetij, je za Slovenijo značilna slaba ekonomičnost začetnih faz podjetniškega procesa. Prehod iz skupine nastajajočih podjetij v skupino novih podjetij je primerjalno med najmanj učinkovitimi, se pa razmere v skupinah dlje delujočih podjetij izboljšujejo. Pri novih in ustaljenih podjetjih tako Slovenija sodi med države z najugodnejšim razmerjem med skupinami, piše v poročilu.

Lani je bilo zaznati pozitivne premike v podjetniško aktivnih prebivalcih, saj se je prekinila tendenca upadanja stopenj zgodnje podjetniške aktivnosti iz obdobja 2002 - 2004. Povečuje se tudi delež prebivalstva, ki se v podjetniške procese vključuje zaradi zaznane poslovne priložnosti, kar je ugodno z vidika obstojnosti podjetij in kakovosti podjetniškega procesa. Kljub temu pa je bila celotna zgodnja podjetniška aktivnost lani še vedno nižja kot leta 2002, poleg tega pa na podlagi zgolj enega podatka še ni mogoče govoriti o trajnejši rasti podjetniške aktivnosti v Sloveniji, opozarja UMAR.

Za politiko pospeševanja podjetništva v Sloveniji je v preteklih letih veljalo, da je nedosledna in nepredvidljiva, na kar kaže tudi analiza gibanja državnih pomoči za mikro, mala in srednja podjetja. Te so se v obdobju 2000 - 2004 pretežno zniževale absolutno in relativno, znižanje pa je bilo opazno večje kot v povprečju v EU. Kljub temu so ukrepi države za lažjo registracijo podjetij in enostavnejši dostop podjetnikov do finančnih sredstev ne glede na razmeroma majhna proračunska sredstva spodbudni.

Slovenski podjetniški sektor po razvitosti zaostaja za najrazvitejšimi v EU, zato je treba podjetniško podporo izdatneje usmerjati v panoge, ki zahtevajo veliko znanja in ustvarjajo visoko dodatno vrednost, ter tudi tako pospešiti naše približevanje najrazvitejšim. Poskrbeti pa bi bilo treba tudi za več poslovne etike in učinkovito izterjavo dolgov ter s tem zmanjšati negativne posledice plačilne nediscipline.