Slovenija podprla bruseljske okoljske usmeritve

Ljubljana - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je na današnji javni razpravi v Ljubljani o energetski politiki Evropske unije dejal, da Slovenija podpira Evropsko komisijo v načrtih, ki jih je ta članicam povezave predložila v januarskem energetskem paketu. To velja tudi za občutljivo vprašanje lastniškega ločevanja med dejavnostmi prenosa in proizvodnje energije, je poudaril Vizjak.
Na razpravi je nastopil skupaj z evropskim komisarjem za energetiko Andrisom Piebalgsom.

Prilagajanje notranjega trga ekologiji?

Gre za zelo pomemben korak za učinkovito delovanje notranjega trga, je menil Vizjak in izpostavil, da bo slovenska vlada v naslednjih nekaj tednih uredila tudi ločevanje dejavnosti distribucije od proizvodnje električne energije.

Piebalgs je ločevanje dejavnosti energetskih podjetij označil za temeljno vprašanje delovanja notranjega trga povezave na področju energetike, o čemer po njegovem mnenju nihče ne dvomi več. Razprave potekajo samo še o obliki ločevanja, pri čemer se nekatere članice unije zavzemajo za mehkejše rešitve od lastniškega ločevanja, npr. vzpostavitev neodvisnih sistemskih operaterjev.
Piebalgs poudaril energetsko vlogo države

Država je dober lastnik energetskih podjetij, pa je v zvezi s privatizacijo slednjih menil Piebalgs. Zasebna podjetja se po njegovem mnenju bolj osredotočajo na kratkoročne cilje, država pa na zadeve gleda bolj dolgoročno.

Vizjak je po Piebalgsovi predstavitvi načrtov Evropske komisije na področju energetike dejal, da je za gospodarstvo ključno, da ve, kaj lahko od politike pričakuje v smislu ciljev in regulacije, saj podjetja potrebujejo čas, da se pripravijo. Ob tem sta tako Piebalgs kot Vizjak veliko pozornosti namenila zdaj že zavezujočemu cilju EU, da do leta 2020 obnovljivi viri energije v proizvodnji dosežejo 20-odstotni delež.

Vlaganja v obnovljivo energijo

Piebalgs je menil, da bodo vlaganja v obnovljivo energijo ustvarila nova delovna mesta, pri čemer je treba razvoj obnovljivih virov še posebej podpreti. Piebalgs je ob tem na vprašanje evropske poslanke Romane Jordan Cizelj (EPP/SDS) dejal, da Bruselj ne dela razlik med jedrsko energijo in energijo iz obnovljivih virov, le da slednji zaradi nerazvitosti posveča razmeroma več pozornosti.

Vizjak omenil povečanje rabe obnovljivih virov za 20-odstotkov do leta 2020

Tudi Vizjak se je zavzel za večje spodbude razvoju obnovljivih virov energije. Cilj 20-odstotnega deleža do leta 2020 je po njegovem mnenju možno doseči le s spodbudami in hkratnim zmanjševanjem porabe energije. Slovenija je sicer pri obnovljivih virih nad povprečjem EU, saj njihov delež v Sloveniji znaša okoli 12 odstotkov, v EU pa le 6,5 odstotka.

Obvezen je nakup elektrike iz obnovljivih virov

Vizjak je pri tem kot uspešno spodbudo izpostavil obvezni odkup elektrike iz obnovljivih virov, hkrati pa opozoril, da v Sloveniji obstajajo težave pri umeščanju energetskih objektov v okolje. Da lahko to ogrozi tudi razvoj obnovljivih virov energije, so pokazale težave pri pridobivanju dovoljenj za vetrnice na Volovji rebri, je opozoril Vizjak.

Ni mogoče pričakovati, da bi obnovljivi viri energije zamenjali jedrsko energijo, je menil Vizjak. Ta v EU pokrije 16 odstotkov potreb po energiji, njena zamenjava s fosilnimi viri pa bi izpuste CO2 povečala za štiri milijarde ton, je ponazoril Vizjak. Slovenija bo sicer v prihodnjih letih v izgradnjo energetske infrastrukture vložila štiri milijarde evrov, je še dejal Vizjak.