Tiskane izdaje
Za prvo dobavo hrane v centralna skladišča Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas so poskrbeli spomladi, za drugo pa v teh dneh. Humanitarni organizaciji bosta v nadaljevanju razvozili hrano (testenine, moko, mleko, riž, sladkor) na razdelilna mesta, kjer bodo organizirali razdelitev pomoči najbolj upravičenim. V zadnjih treh letih je prejelo pomoč v hrani okrog 180
tisoč ljudi, letos pa bo zaradi krize in pričakovanega večjega povpraševanja po tovrstni pomoči število prejemnikov najverjetneje še precej večje.
Evropski ukrep pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe v Uniji spada med ukrepe skupne kmetijske politike in se v EU izvaja že od leta 1987, ko je bila sprejeta odločitev, da presežne zaloge kmetijskih proizvodov v intervencijskih skladiščih nameni za humanitarne namene.
Slovenija je pri preskrbi s hrano precej odvisna od uvoza. Po uradnih podatkih je bila lani samopreskrba po področjih pridelave naslednja: goveje meso (101 odstotek), jajca (96 odstotkov), mleko (115 odstotkov), perutninsko meso (113 odstotkov), svinjsko meso (70 odstotkov), žita (63 odstotkov) - koruza (72 odstotkov), pšenica (55 odstotkov) - zelenjava (46 odstotkov).
Slovenija je za prihodnje leto že zaprosila za žita iz interventnih zalog v vrednosti 897 tisoč evrov, na podlagi tega bodo lahko centralna skladišča humanitarnih organizacij oskrbeli z moko in testeninami. Poleg tega je Slovenija zaprosila EU tudi za odobritev pomoči za riž v vrednosti 398 tisoč evrov, za mleko in mleko v prahu v vrednosti dobrih 967 tisoč evrov ter
sladkor v vrednosti 94 tisoč evrov.
Slovenija pa pomaga tudi pri odpravljanju lakote v svetu kot donatorka pomoči preko Svetovnega programa za hrano pri ZN. Letos je za ta namen nakazala dobrih 71 tisoč evrov.
