Slovenija povečuje 
presežek v blagovni menjavi

Med slovenskimi izvozniki prevladujejo velika podjetja, manjša teže prodrejo 
na francoski trg, ker je ta zelo zahteven. Največji investitor v Sloveniji je Renault.

Objavljeno
08. marec 2011 09.57
Božena Križnik, gospodarstvo, T. S.
Božena Križnik, gospodarstvo, T. S.
Ljubljana – Francija spada med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Po podatkih Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je leta 2009 blagovna menjava med državama v primerjavi z letom prej nekoliko upadla (znašala je 2,3 milijarde evrov, rekordna leto prej je bila 2,47 milijarde), se je pa občutno povečal slovenski trgovinski presežek: naša podjetja so v Francijo izvozila za 1,36 milijarde evrov blaga, od tam pa so ga uvozila za 947 milijonov evrov. Za leto 2010 so zbrani šele podatki za prvo polletje. V tem času je znašala menjava 1,38 milijarde evrov, pri tem pa je izvoz presegel uvoz za skoraj 255 milijonov evrov. V blagovni menjavi med državama je bilo leto 2005 prelomno. K skupni menjavi, ki je vrsto let drsela proti dvema milijardama evrov, je večji del prinesel uvoz iz Francije; ta je že leta 1998 presegel milijardo. Izvoz je bil za okoli polovico skromnejši. Že v devetdesetih letih se je naš trgovinski primanjkljaj gibal okoli 500 milijonov evrov. Leta 2004 je bil sicer nekoliko manjši, leta 2005 pa se je prevesil, najprej v skromen, potem pa v pomembnejši presežek. Skupna vrednost menjave se je od leta 1996 do leta 2008 več kot podvojila. Predlani je malo upadla, slovenski izvozni presežek pa je znašal kar 417 milijonov evrov.

Za menjavo med Slovenijo in Francijo je značilno, da med slovenskimi izvozniki prevladujejo velika podjetja, medtem ko srednje velika in majhna podjetja teže prodrejo na francoski trg. To pa zato, navaja ministrstvo za zunanje zadeve, ker francoski trg velja za zelo zahtevnega: tamkajšnji kupci zahtevajo zelo ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. Poleg tega je zanje samoumevno, da poslovanje poteka v francoskem jeziku, kar je za marsikatero manjše slovensko podjetje velika ovira. Drugačne kot na slovenskem trgu so tudi francoske poslovne navade in tradicija. Podjetje, ki želi prodajati v Franciji, bi moralo najti svojega predstavnika na lokalnem trgu, kar je za manjše izvoznike preprosto predrago.

Večji del menjave med državama zadeva avtomobilsko industrijo. Tako so slovenska podjetja predlani v Francijo izvozila daleč največ izdelkov iz blagovne skupine vozila, deli in pribor (predstavljajo kar 64 odstotkov vsega izvoza). Desetino izvoza je bilo iz skupine jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, manjši odstotek pa je bilo električnih strojev in opreme, farmacevtskih izdelkov, pohištva, alumunija.

In kaj smo Slovenci v Franciji kupovali? Struktura je zelo podobna: 29 odstotkov uvoza je bilo blago iz skupine vozil, delov in pribora, 23 odstotkov iz skupine jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, sedem odstotkov je bilo električnih strojev in opreme ter delov, nekaj farmacevtskih izdelkov, nekaj plastičnih mas in izdelkov iz železa in jekla.

Francija je bila po podatkih ministrstva za zunanje zadeve predlani tretja med državami po velikosti tujih naložb v Sloveniji (za Avstrijo in Švico). Vrednost francoskih tujih naložb je konec leta 2009 znašala okoli 684 milijonov evrov. Francoska podjetja na slovenskem trgu največkrat nastopajo s kapitalskimi vložki ali z odprtjem podružnic. Največji vlagatelj na slovenskem trgu je francoski proizvajalec avtomobilov Renault (Revoz), med bolj znanimi pa so še Citroën, Peugeot, Société Générale, E.Leclerc, Eurest, Sodexho, Lafarge, Assistance Coris, L'oréal itn.

V nasprotni smeri so naložbe slovenskih podjetij v Franciji leta 2009 znašale precej skromnejših 20,9 milijona evrov. Najpomembnejši investitorji so bili: Gorenje, Iskraemeco, Cimos, Hermes Softlab, Intereuropa, Elan in drugi.

***

Vlada je februarja z novelo zakona o spodbujanju neposrednih tujih investicij poskrbela med drugim tudi za to, da bo največja neposredna francoska naložba v Sloveniji lahko potekala nemoteno (da jo bo naša država lahko finančno podprla). Čeprav pripravlja temeljito prenovo omenjenega zakona, je vlada manjšo spremembo, ki se nanaša na določanje meril za dodeljevanje neposrednih finančnih spodbud tujim neposrednim investicijam, predlagala, parlament pa jo je že sprejel po nujnem postopku.

Pahor kmalu tudi z Merklovo

Predsednik vlade Borut Pahor bo čez dober mesec v Ljubljani – po naših informacijah – podpisal strateški sporazum tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Nemčija je največji slovenski zunanjetrgovinski partner, slovensko gospodarstvo pa je prek izvoza tesno povezano z nemškim, ki v zadnjem času okreva in raste. Nemško gospodarstvo v Sloveniji zanima zlasti obnova Slovenskih železnic; Deutsche Bahn namreč želi sodelovati pri projektu, ki bo znašal skupaj kar deset milijard evrov. Pahor pogovore s Sarkozyjem in Angelo Merkel postavlja v kontekst slovenske priključitve na tako imenovani francosko-nemški vlak, ki bo – po njegovih besedah – gonilo gospodarskega okrevanja EU. O preurejanju sil v EU se bo Pahor v prihodnjih dneh znova posvetoval tudi z vrhom slovenske politike, v katerem pa so mnenja različna. Tudi v koaliciji; Gregor Golobič (Zares) je namreč že izjavil, da »vlak ni edino prevozno sredstvo 21. stoletja«.