Slovenija s 572 evri minimalne plače v zlati sredini EU

Ljubljana – Med zadnjimi priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Slovenijo je tudi omejevanje zviševanja minimalne plače, o kateri menijo, da je previsoka. Minimalna plača se je lani pri nas povišala za 22,9 odstotka, čemur so že od vsega začetka nasprotovali delodajalci, ki so opozarjali na porušenje plačnih sistemov v podjetjih, kjer je večina delovnih mest z nizko dodano vrednostjo.

Znesek 748,10 evra bruto (572,27 evra neto), kolikor zdaj znaša minimalna plača v Sloveniji, nas sicer uvršča na deveto mesto med 20 članicami EU, ki imajo minimalno plačo določeno z zakonom, decembra lani pa ga je na svoje račune prejelo 35.488 zaposlenih, to je 5,3 odstotka vseh zaposlenih. Najvišjo minimalno plačo imajo trenutno v Luksemburgu, kjer znaša 1758 evrov, najnižjo pa v Bolgariji – le 123 evrov bruto. Slovenija se uvršča v skupino petih držav članic EU (poleg Slovenije še Grčija, Španija, Malta in Portugalska) z minimalno plačo v bruto znesku med 550 in 950 evri. Eurostat v svojo analizo ne vključuje držav, kjer minimalna plača ni določena za večino zaposlenih (Nemčija, Ciper, Makedonija), ter držav, kjer minimalne plače ne določajo z zakonom, ampak po dogovoru s socialnimi partnerji (Danska, Italija, Avstrija, Finska, Švedska, Islandija, Norveška, Švica). Prav tako so iz analize izključene države, kot denimo Ciper, kjer so minimalne plače določene le za nekatere poklice.

Za lažjo in nazornejšo primerjavo minimalne plače med posameznimi državami uporabljajo umetno valuto, tako imenovani standard kupne moči (SKM), ki kaže povprečno raven cen v skupini sedemindvajsetih evropskih držav (EU27) in je na ravni povprečja držav EU enaka enemu evru. Upoštevaje ta standard, je minimalna plača v Luksemburgu šestkrat višja kot v Bolgariji (če delamo primerjavo v evrih, je 14-krat višja), Slovenija pa se glede na SKM uvršča na osmo mesto.

Ko delamo mednarodne primerjave, je pomemben podatek tudi delež minimalne plače v povprečni plači. Po zadnjih podatkih Eurostata je bil ta največji v Franciji (46,3 odstotka), sledili pa so ji Luksemburg, Malta in Grčija. V Sloveniji je delež minimalne plače v povprečni plači leta 2009 znašal 41,1 odstotka, lani po zvišanju minimalne plače pa se je povzpel na 47,7 odstotka.

Očitki o porušenem ravnovesju

Minimalna plača se je nazadnje povišala v začetku leta, ko se je na podlagi zakona o minimalni plači uskladila z inflacijo in se tako odebelila za 1,9 odstotka. Kot nam je povedal Jože Smole, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), združenje temu povišanju ni nasprotovalo, ves čas pa so bili proti 22,9-odstotnemu dvigu v lanskem letu, saj naj bi se večina podjetij poleg višjih stroškov srečala še z uravnilovko. Kot posledica lanskega dviga se je po podatkih delodajalcev bistveno povečalo tudi število prejemnikov minimalne plače (s 17.353 v februarju na 40.000 v naslednjih mesecih) in posledično tudi delež zaposlenih z minimalno plačo (z 2,6 na 6,6 odstotka). Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa so izračunali, da se je strošek delodajalca za enega zaposlenega delavca, ki prejema minimalno plačo, povečal za skoraj 160 evrov na mesec oziroma za dobrih 1900 evrov na leto.

V nasprotju z delodajalci so sindikati prepričani, da je bilo letošnje usklajevanje minimalne plače z inflacijo prenizko, saj je minimalna plača kar 21 evrov nižja od praga tveganja revščine, določenega za leto 2009, zato vlado pozivajo, naj jo poviša na 821 evrov bruto oziroma 593 evrov neto.