Tiskane izdaje
Slovenski zakon o bančništvu, ki velja od 1. januarja 2007, v 310. členu, s katerim se začne poglavje o zajamčenih vlogah, določa: »Zajamčena vloga po tem zakonu je neto stanje vloge do višine 22.000 evrov na dan začetka stečaja nad banko.« O ustanovah, ki so dolžne izplačati zajamčene vloge, v zakonu zdaj piše: »Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način, določen s tem zakonom.« Najmanj ti zakonski določbi mora torej slovenski zakonodajalec spremeniti, četudi začasno, da bo uzakonil napovedi finančnega ministra in guvernerja o neomejenem državnem jamstvu (ne več bančnem) brez omejitve za vloge malih varčevalcev. V to skupino spadajo bančni varčevalci posamezniki, samostojni podjetniki in majhne družbe po merilih zakona o gospodarskih družbah.
Po neuradnih podatkih je nameraval slovenski finančni minister Andrej Bajuk sprva podpisati predlog o dvigu zajamčene vloge v Sloveniji na raven 50.000 evrov, potem pa je po posvetovanju s centralno banko pretehtala odločitev za neomejeno državno jamstvo - Slovenija se je tako odločila za enak pristop kakor na primer avstrijska vlada, ki je tudi napovedala neomejeno jamstvo, o katerem se mora izreči še parlament. Jamstvo brez omejitve sta napovedali tudi Madžarska in Slovaška.
Slovenska skrb za enako ureditev jamstva za bančne vloge kakor v Avstriji pa ni iz trte izvita: banke na njenem ozemlju so že zdaj privlačne za slovenske varčevalce, poleg tega v Sloveniji deluje podružnica Zveze bank Celovec, ki sme na slovenskem trgu zagotoviti enako jamstvo, kakor velja v Avstriji.
Po evropski obrestni direktivi iz leta 2003 velja za Avstrijo do leta 2010 prehodna ureditev, po kateri Sloveniji za davčne namene ni dolžna razkrivati imenskih seznamov njenih rezidentov, ki varčujejo v Avstriji, mora pa Sloveniji vsako leto odstopiti 75 odstotkov davka na obresti, ki ga zbere pri slovenskih rezidentih. Enaka ureditev velja za Belgijo in Luksemburg. V letih 2006 in 2007 je Avstrija zbirala davek na obresti po 15-odstotni davčni stopnji: za leto 2006 je Sloveniji odstopila 1.229.652,27 evra davka, ki ga je zbrala pri njenih rezidentih, lani je Slovenija dobila od te sosede 1.666.626 evrov davka na obresti.
Iz tabele o nakazilih davka na obresti iz 11 držav je mogoče razbrati, da je prispevek Avstrije za Slovenijo iz tega vira daleč največji - nekaj tudi zaradi razlik v stopnji obdavčitve med državama, brez dvoma pa imajo slovenski rezidenti največ zalog prav v severni sosedi.
Več v tiskani izdaji Delo.
