Tiskane izdaje
Po Pogačnikovih besedah se vsi srečujemo s posledicami svetovne finančne in gospodarske krize, tudi kmetijstvo pri tem ni izjema, vendar pa sta se s srbskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo strinjala, da je lahko prav kriza izziv za nekatere nove oblike sodelovanja in izboljšanje stanja na tem področju.
"Ocenjujemo, da je sodelovanje med Slovenijo in Srbijo na področju kmetijstva in živilske industrije zelo dobro in je obenem strateškega pomena za obe strani," je na novinarski konferenci po srečanju povedal Pogačnik in dodal, da Slovenija podpira Srbijo pri vstopanju v evropske integracije.
"Srbija se sedaj prilagaja in pripravlja za pridružitev k EU in Slovenija ji lahko pri tem s svojim znanjem in izkušnjami pomaga na številnih področjih, tudi na področju kmetijstva," je dejal minister. Pri tem je poudaril, da je prav področje kmetijstva in razvoja podeželja eno zahtevnejših poglavij v tem procesu.
Strani sta se tako med drugim dogovorili za sodelovanje Slovenije pri pripravi in izvedbi twinning projekta, ki bi razreševal nekatera vprašanja na področju upravljanja varnosti hrane, je na novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka za kmetijsko politiko in mednarodne odnose na srbskem kmetijskem ministrstvu Mirjana Milošević.
Obstaja sicer tudi nekaj odprtih vprašanj, o katerih je bilo prav tako govora in se Pogačnik zavzema za njihovo rešitev. Pri izvozu kmetijskih proizvodov v Srbijo se namreč slovenska živilska podjetja srečujejo z visokimi carinami, ki v povprečju znašajo dobrih 30 odstotkov za vse proizvode, in posebnimi uvoznimi dajatvami. Visoki so tudi stroški analiz živil, ki jih opravljajo inšpekcije, znašajo lahko tudi 13 odstotkov vrednosti pošiljke.
Po ministrovih besedah carine že postopno padajo, saj sta Srbija in Evropska komisija podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki ga je Srbija začela enostransko izvajati v januarju letos. Miloševićeva zato pričakuje povečanje trgovinske menjave med državama. Strani sta ugotovili tudi možnost določenih izboljšav pri inšpekcijskih postopkih.
Dvostransko sodelovanje sicer intenzivneje poteka že od leta 2002, ko je bil podpisan protokol o medsebojnem sodelovanju na področju kmetijstva. Slovenija je tako doslej v Srbiji s svojimi strokovnjaki sodelovala pri oblikovanju zakonodajnih postopkov v kmetijstvu, delovanju plačilne agencije ter programiranju razvoja podeželja in sistema plačil kmetijske politike.
Sodelovalo se je tudi na veterinarskem področju, še posebej pri izvajanju sistema HACCP v živilski industriji ter pri delu inšpektorjev na mejnih prehodih. Na področju gozdarstva pa so bili organizirani nekateri študijski obiski.
Slovenija se z zainteresiranimi živilskopredelovalnimi podjetji na sejmu v Novem Sadu predstavlja že drugič. Letos se na slovenskem razstavnem prostoru, ki se razprostira na 156 kvadratnih metrih razstavnih površin, poleg ministrstva in turističnih kmetij predstavlja tudi enajst slovenskih živilskopredelovalnih podjetij, ki so že prisotna na srbskem trgu ali pa je to njihov cilj.
To so Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Celjske mesnine, Košaki, Skupina Panvita, Kras, Jata Emona, Radgonske Gorice, Vinska klet Dobrovo, Meja Šentjur in Čebelarstvo Božnar. Poleg tega se na sejmu samostojno predstavlja tudi nekaj srbskih podružnic slovenskih živilskih podjetij.
Pogačnik je srbskega kolega povabil na tradicionalni mednarodni kmetijski sejem, ki se vsako leto odvija v Gornji Radgoni.
Blagovna menjava s kmetijskimi proizvodi med Slovenijo in Srbijo se konstantno povečuje, pojasnjuje Pogačnik. Slovenija je lani v Srbijo izvozila za 30,2 milijona evrov kmetijskih in živilskih proizvodov. To predstavlja slabe štiri odstotke celotnega slovenskega agroživilskega izvoza. Uvoz iz Srbije v Slovenijo pa je dosegel 36,2 milijona evrov.
Glavni slovenski izvozni artikli so izdelki iz mesa in rib ter sadje, manj pa pijača, mlečni izdelki, vrtnine in druga živila. Slovenija iz Srbije uvozi največ masti in olj, proizvodov mlevske industrije ter izdelkov iz žit in moke.
Boris Jež je v imenu slovenske živilskopredelovalne industrije dejal, da so v Srbiji močno prisotna podjetja, kot so Droga Kolinska, Perutnina Ptuj in Panvita, številna slovenska podjetja imajo v Srbiji svoja predstavništva. "V obratni smeri teče proces nekoliko počasneje, vendar so trendi naraščanja izmenjave v obe smeri," je še dodal.
