Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija bo še naprej podpirala pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega sporazuma TTIP, menimo pa, da mora sklenjeni sporazum potrditi tudi državni zbor, je politično stališče vlade o aktualni temi pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.
Po še svežih razkritjih Greenpeacea in objavljenih dokumentih o nekaterih podrobnostih iz pogajanj o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu TTIP med EU in ZDA, je Cantarutti pribil, da »ne pristajamo na nikakršno znižanje standardov v Evropski uniji, pri tem bomo vztrajali tudi naprej, Takšno je tudi stališče evropske komisije in komisarke Cecilie Malmström.«
Samih dokumentov ni želel komentirati, »ker jih nismo videli«, razložil pa je, da gre za t. i. delovne dokumente in izražena stališča ene in druge strani, zlasti ZDA, do katerih se evropska komisija opredeljuje – in »to niti slučajno ne pomeni, da bodo takšna stališča tudi v sporazumu, to so le izhodišča ene od pogajalskih strani.«
Sporna zaščita naložb
Slovenski strani sicer ni najbolj pogodu tudi prenovljeni mehanizem za zaščito tujih naložb, ki je sestavni del TTIP. »Še vedno nismo zadovoljni s predlogom, ki ga je pripravila delovna skupina pri komisarki Malmströmovi. Menimo, da bi bilo najbolje, če omenjenih določb v sporazumu ne bi bilo in bomo to še naprej zagovarjali. Nobena članica EU ne bo pristala na t. i. zasebna sodišča, o katerih je bilo nekaj govora v razkritih dokumentih,« je pojasnil Cantarutti.
Pri zaščiti investicij je ameriška stran najprej vztrajala pri arbitražnem urejanju sporov med investitorji in državami (ISDS), EU pa zdaj predlaga, da bi spore reševalo mednarodno investicijsko sodišče z možnostjo pritožbe. In kaj pravi stroka? »Nisem proti mednarodnemu investicijskemu sodišči ali arbitraži, sem pa absolutno proti temu, da se naložbe delijo na neposredne in posredne – v sporazumu bi morale veljati le neposredne –, pravice intelektualne lastnine pa bi morali nujno izvzeti iz samih naložb. V tem primeru gre za lastninske pravice, ne pa za naložbene pravice. Naložba je lahko v tem primeru zgolj strošek patentiranja v višini nekaj tisoč evrov in nič več,« opozarja na nekatere možne pasti sporazuma mednarodno priznani strokovnjak za intelektualno lastnino Bojan Pretnar.
»Drugo pa je poglavje o tem, kaj se lahko patentira. Tam je veliko problemov in tu lahko posredno pridejo k nam tudi gensko spremenjeni organizmi. A sam patent še ne pomeni dovoljenja za prodajo,« pravi Pretnar, ki pravi, da zagovarja prosto trgovino, sporazum pa bi po njegovem moral vključevati medsebojno priznavanje standardov – a problem je, da standardi niso poenoteni.
Do nove študije z javnim razpisom
Če bo sporazum uravnotežen in ne bo zaobšel nekaterih standardov, bo lahko koristil slovenskemu gospodarstvu, napoveduje Cantarutti. Prve analize, ki jih je pred dobrim letom pripravil ekonomist Jože P. Damijan s sodelavci, sicer ne kažejo velikih koristi, na gospodarskem ministrstvu pa ob predvidenem letošnjem končanju pogajanj napovedujejo še eno študijo, »ki naj bi pokazala predvsem priložnosti za slovensko gospodarstvo, da bi lahko ta sporazum izkoristili.«
Na naše vprašanje, ali bodo tudi to študijo naročili pri profesorju Damijanu, smo dobili odgovor, da bodo izvajalca poiskali z javnim razpisom: »Gospod Damijan z ekipo je ena od možnosti, ni pa edina.«
