Tiskane izdaje
vLjubljana – Ministrstvo za gospodarstvo bo še do konca leta preučilo memorandum, s katerim za zdaj še neznani investitorji iščejo podporo za gradnjo naftovoda med romunskim črnomorskim pristaniščem Konstanca in Trstom. Sporazum bodo že v kratkem v Beogradu podpisale vse sodelujoče države, razen Slovenije. »Projekta a priori ne zavračamo, ne moremo pa se politično zavezati da ga bomo uresničili,« je v petek za Delo povedal Igor Šalamun, direktor direkotrata za energijo na ministrstvu.
MZG še ni preučilo memoranduma
Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da jim je odbor za gradnjo t. i. panevropskega naftovoda (PEOP) posredoval memorandum, vendar ga še niso podrobneje preučili. »Do njegove vsebine smo nekoliko zadržani, kajti med drugim so v dokumentu zavezujoče določbe o pristopu k pogodbi o gradnji naftovoda. Iskanje politične podpore na ravni, ki presega njene kompetence, je skrajno nenavadno,« meni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo.
Projekt brez nacionalnega interesa
»Naše študije so pokazale, da bi bile ekonomske koristi naftovoda za Slovenijo relativno majhne, ker nimamo svojih rafinerij. Težava je tudi v tem, ker bi naftovod prečkal našo državo po ekološko občutljivem Krasu. Torej v projektu ne vidimo nekega nacionalnega interesa,« pravi Šalamun.
»Na prvotni predlog memoranduma smo že podali svoje pripombe, vendar nas je odbor ignoriral in nas še naprej sili v ta projekt pod enakimi pogoji,« dodaja prvi mož direktorata za energijo. Po njegovem je sporno že to, da bi se države s podpisom zavezale k ustanovitvi skupnega podjetja, ki bi se ukvarjalo s projektom. Investitorji pa od držav želijo tudi jamstva, da se bo naftovod zgradil. »Takšen pristop je morda smiseln v nestabilnih državah, kar pa Slovenija v nobenem primeru ni. Po našem mnenju bi torej investitor moral iti skozi klasične postopke umeščanja objekta v prostor,« ocenjuje Šalamun.
V ozadju močna politično-gospodarska naveza
Na vprašanje, kdo se pravzaprav skriva za tem projektom, Šalamun odgovarja, da pozna le špekulacije, gre pa očitno za močno politično–gospodarsko navezo. Med multinacionalkami, ki bodo v 1.300 kilometrov dolg naftovod vložile med 2,2 in 4,2 milijarde dolarjev, so se v zadnjih mesecih omenjale General Electric Energy Oil & Gas, China National Oil Corporation, Chevron Texaco in British Petroleum. Med političnimi lobisti je najpomembnejši Henry Owen, uradno finančni svetovalec pri projektu in dober znanec družine Bush, ki je v prvi polovici leta o stališču Slovenije pisno povpraševal pri ministru za finance Andreju Bajuku. Slišati je tudi, da ima ta naftovod v primerjavi z drugimi morebitnimi črnomorskimi povezavami z Evropo (iz bolgarskega Burgasa do Egejskega morja oz. Albanije) za zdaj najšibkejše politično zaledje.
Najglasnejši zagovornik projekta je romunski predsednik Trajan Basescu
Resno strokovno delo o naftovodu se bo sicer v štirih državah (Romunija, Srbija, Hrvaška, Italija) začelo šele po podpisu memoranduma s preučevanjem ekonomskih, okoljskih in tehničnih vidikov naftovoda. Šele takrat pa se bodo vlade dokončno odločile o usodi projekta. Najglasnejši zagovornik je sicer romunski predsednik Trajan Basescu, ki se sklicuje na študijo svetovalne hiše Hill International, po kateri bi naftovod Romuniji v dvajsetih letih z nadomestili, taksami in investicijami domačega gospodarstva prinesel med 2,27 in 4,39 milijard dolarjev.
Prek ovinka mimo Rusije do zmanjšanja števila tankerjev
Naftovod med Konstanco in Trstom je predviden kot alternativa prevozu naraščajočih količin kaspijske in srednjeazijske nafte iz gruzinskih črnomorskih pristanišč s tankerji čez Bosporsko ožino. Pri prevozih namreč prihaja do daljših zamud, pričakovane pa so tudi njihove podražitve zaradi ostrejših navigacijskih ukrepov. Prednosti omenjenega naftovoda v primerjav z ostalimi načrtovani sta še neposredna navezava na srednjeevropsko naftovodno omrežje v Trstu, kar bi po mnenju njegovih zagovornikov močno zmanjšalo število tankerjev v Jadranskem morju, in dejstvo, da bi se po najkrajši poti izognil Rusiji.
Istrabenz še čaka na povabilo
Čeprav Šalamun trdi, da nihče izmed slovenskih podjetij ni pokazalo pravega zanimanja za gradnjo naftovoda, je Robert Golob, prvi mož Istrabenza energetskih sistemov, v petek potrdil, da »jih uradno še nihče ni povabil k projektu«. Pred časom smo v Delu poročali, da so se predstavniki vlade o tem projektu že pogovarjali z Istrabenzom in mu tudi predali razpoložljivo dokumentacijo.
Preberite v ponedeljkovem tiskanem Delu
