Slovenska politika še v fosilni energetiki

Brdo pri Kranju - Med gospodarsko krizo se je poraba energije v Sloveniji zmanjšala za 15 do 20 odstotkov, kar ima več posledic. Pojavila so se napačna razmišljanja, da ne potrebujemo novih elektrarn, poleg tega se postavlja resno vprašanje, kako financirati vse na papirju predvidene zaveze za povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Še pred dejansko uveljavitvijo številnih malih elektrarn je za povrhu treba posodobiti električna omrežja, kar bi stalo vsaj 2,4 milijarde evrov. »Naši energetski objekti so med najstarejšimi v Evropski uniji, zato smo pravzaprav na začetku večjega naložbenega cikla,« je dejal Franc Žlahtič, vodja sektorja za preskrbo z energijo na ministrstvu za gospodarstvo. Pri tem so zelo pomembne zaveze v energetsko-podnebnem svežnju zakonodaje, med drugim, da morajo obnovljivi viri energije v porabi končne energije v Sloveniji do leta 2020 doseči 25-odstotni delež (zdaj je 16-odstoten).

Osnova pametna omrežja

Žlahtič je povedal tudi, da bi v prenovo prenosnega električnega omrežja morali vložiti 800 milijonov evrov, v prenovo distribucijskih omrežij pa najmanj 1,6 milijarde evrov. Če bi namreč hoteli imeti pametna omrežja, bi morali k drugemu znesku dodati še 40 odstotkov. Krešimir Batič, predsednik združenja elektroenergetikov CIGRE, je pri tem poudaril, da bi morali v Sloveniji čim prej ustanoviti posebno agencijo za razvoj pametnih omrežij. »Sistemske rešitve lahko razvijemo sami ali pa jih bomo čez čas morali kupiti v tujini. Čim prej moramo začeti preizkušati nove sistemske rešitve, čez dve ali tri leta bomo že sposobni privabiti investitorje,« pa je dejal Igor Papič s fakultete za elektrotehniko. Ciril Kafol iz Iskraemeca je menil, da bi morali zbrati kompetence okoli velikih podjetij, projekt pa bi morala država podpreti z nepovratnim denarjem za raziskave, z lobiranjem in odpiranjem vrat.

Irena Praček, direktorica Javne agencije za energijo, meni, da je zdaj pravi čas za čim več vlaganj. Opozorila pa je, da je zaradi prevelikega vezanja naložb na državo veliko vprašanje, ali bo za to dovolj denarja. Menila je, da se morajo tudi potrošniki nekoliko prebuditi, saj elektrika ne bi smela več biti socialna kategorija. »Zadrževanje cen elektrike nas bo prej ali slej udarilo v hrbet,« meni Pračkova. »Razbliniti je treba prepričanje, kako nujno je, da je lastnica energetskih objektov država. Lastništvo ni pomembno, pomembno je, kaj lastnik z njimi dela,« pa je menil Milan Medved iz energetske zbornice GZS.

Več v tiskani izdaji Dela.