Tiskane izdaje
Ljubljana – Tujci, ki se sprehodijo skozi katerega od slovenskih trgovskih centrov, so presenečeni. Trgovine so gosto posejane, sodobno opremljene, izbira je bogata, cene primerljive. Trg je odprt, konkurenca je naredila svoje. Vsaj navzven. Pa vendar se dejavnost precej bolj s težavo in obotavljivo izkopava iz krize kot trgovina v EU.
Dodana vrednost v upadu
V Sloveniji je trgovina ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, močno vpliva na gospodarsko rast in je eden največjih zaposlovalcev v državi. Podatki so sicer že precej zaprašeni, a novih v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) nimajo, res pa je tudi, da se v času ne spreminjajo hitro: Pri nas se je bruto dodana vrednost trgovine v skupni bruto dodani vrednosti od začetka krize leta 2008 do 2012 zmanjšala z 12,9 na 12,1 odstotka, medtem ko je bil v evropski osemindvajseterici upad nekoliko manjši. (Sicer je tam delež trgovine v bruto dodani vrednosti gospodarstva za skoraj odstotno točko manjši kot v Sloveniji.)
Upad je za analitike TZS skrb zbujajoč. Čedalje slabši poslovni rezultati in povečevanje izgub trgovskih podjetij (predlani je dejavnost kot celota prvič poslovala negativno) pa se v tem obdobju niso pomembno pokazali na zmanjšanju števila trgovskih družb ali številu zaposlenih v njih.
Ko gre za trgovske prodajne površine, pa smo – glede na okoliščine – Slovenci z njimi precej bogati; obstaja prepričanje, da je naša trgovska mreža celo med najbolj gostimi v skupnosti. No, čisto na vrhu vendarle nismo. Po podatkih GfK se uvrščamo v spodnjo sredino držav članic EU, ki imajo med 1 in 1,2 kvadratnega metra prodajnih površin na prebivalca. Na repu so Romuni, Bolgari in Grki, z več kot 1,6 kvadratnega metra na prebivalca pa vodijo Nizozemci in Avstrijci.
Trgovina v EU je »iz vode«
V TZS ves čas poudarjajo, da je gospodarska kriza slovensko trgovino prizadela bolj kot trgovino v EU. Tam so se trendi že obrnili, pri nas še ne. Nenehno upadanje prihodkov v trgovini na drobno se sicer preveša v mesečno nihanje. Po statističnih podatkih so se na primer junija letos glede na mesec prej znižali (za 1,6 odstotka), v trgovini na drobno brez motornih goriv pa za 1,2 odstotka. V letni primerjavi so nekoliko zrasli, in sicer za 0,6 oziroma 0,7 odstotka.
Če slovenski realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv primerjamo z isto kategorijo v EU, vidimo precejšne razlike. Pri nas je v prvem polletju 2015 glede na enako obdobje leta 2014 zrasel za 1,3 odstotka, v EU pa za 2,9 odstotka. Še večja je razlika, če primerjamo letošnje prvo polletje z istim obdobjem leta 2008: pri nas se je realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv zmanjšal za 14,8 odstotka, v EU pa se je za 1,4 odstotka – povečal. V EU so se trendi očitno že obrnili v pozitivno smer.
Kje so silni dobički?
Nenehno se v javnosti zastavlja vprašanje, ali pri nas res trgovci pograbijo v svoje žepe velike dobičke. So res njihove marže večje kot v drugih evropskih državah? Sami trgovci so take očitke vedno ostro zanikali in to podkrepili s podatki. Leta 2012 denimo se je dejavnost trgovine na drobno (G47) po deležu bruto trgovske marže v prihodkih od prodaje v Sloveniji uvrstila na rep držav evropskega prostora.
V Sloveniji je ta delež leta 2009 znašal 17,5 odstotka, v drugih evropskih državah pa se je gibal med 14 in 38 odstotki. Za nami so bile le Bolgarija, Romunija in Turčija. Na podlagi podatkov Eurostata za leto 2012 se je omenjeni delež v Sloveniji še znižal in je znašal 17,1 odstotka, za Slovenijo pa sta se uvrstili le Romunija in BiH.
In kakšne so napovedi? »Okrevanje trgovinske dejavnosti v Sloveniji v obdobju 2014–2016 bo močno odvisno od krepitve zasebne potrošnje,« pravijo v TZS. Urad za makroekonomske analize in razvoj v junijskem Ekonomskem ogledalu ugotavlja, da se evrskemu območju obeta nadaljnje izboljševanje razmer. V Sloveniji gre vse skupaj počasneje: rahlo povečevanje prihodka v trgovini in prejemkov gospodinjstev naj bi nakazovalo nadaljevanje sicer skromne rasti zasebne potrošnje.
