Snegolom povzročil škodo v blejskih gozdovih

Sneg, ki je zapadel konec januarja, je prizadel gorske gozdove na območju Bleda in Bohinja. Povzročil je silovito lomljenje in rušenje drevja, podrl pa je 48.000 kubičnih metrov lesa.

Objavljeno
05. februar 2007 14.42
Pokljuka - Čeprav je bila letošnja zima doslej razmeroma mila in z malo snežnimi padavinami, pa je sneg, ki je zapadel konec januarja, prizadel gorske gozdove na območju Bleda in Bohinja. Splet vremenskih okoliščin je na višini 800 do 1300 metrov nadmorske višine povzročil silovito lomljenje in rušenje drevja. Snegolom je prizadel 10.000 hektarov gospodarskih gozdov in podrl 48.000 kubičnih metrov lesa. Gozdarji pa opozarjajo obiskovalce gozdov, naj bodo previdni, saj se drevje še vedno lomi.

Kot so sporočili iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je postopno ohlajanje konec januarja povzročilo, da je pred začetkom sneženja dež zamrzoval na že podhlajene krošnje dreves in oblikoval od enega do dveh centimetrov debel leden oklep. Ko je dež prešel v sneg, je ta primrznil na žled in povečal težo na drevju. Čeprav višina zapadlega snega ni bila izredna, saj je na Bledu zapadlo le okrog 35 centimetrov snega, na gorskih planotah in v Kranjski Gori pa 80 centimetrov, so zato na videz normalne zimske razmere v višjih nadmorskih višinah skrivale izredno stanje.

Dodatno pripomogla nezamrznjena tla

Lomilo in preobračalo je tako mlada kot debelejša drevesa z nesimetrično ali zelo razvejano krošnjo ter slabše razvitimi koreninami. K temu so dodatno pripomogla nezamrznjena tla, ki so drevesom nudila slabo oporo, in veter, ki je povzročil dodatne lome. Kot so ugotovili gozdarji, je poškodovanega drevja za 48.000 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja 1400 tovornjakov s polno prikolico hlodov. V Bohinju je najbolj prizadet osrednji del Jelovice, kjer je sneg polomil okoli 16.000 kubičnih metrov odraslih iglavcev. Zaradi snegoloma je močno prizadeta tudi Pokljuka, kjer po tleh leži 20.000 kubičnih metrov lesa.

Poškodovano drevje pomeni gospodarsko in ekološko škodo. Gospodarsko škodo predstavljajo bistveno večji stroški spravila lesa in večji odpadek neuporabnega lesa, velik strošek pa bo čiščenje več kot 100 kilometrov gozdnih cest. Polomljeno drevje predstavlja tudi nevarnost prerazmnožitve podlubnikov, katerih populacija je že lani kazala trend naraščanja.

Zagotovitev prevoznosti gozdnih cest

Prva naloga Zavoda za gozdove po snegolomu je zagotovitev prevoznosti gozdnih cest. Tako so minuli konec tedna že poskrbeli za očiščenje glavne ceste na Jelovici, Pokljuki in Mežakli. Vse ostale ceste po teh planotah pa so še neprevozne in jih bodo očistili šele spomladi, je pojasnil vodja blejske območne enote zavoda Andrej Avsenek. Do tedaj naj bi v dogovoru z večjimi lastniki, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Nadškofijo Ljubljana, izvajalci del ter občinami skušali zagotovili potrebna sredstva za čiščenje.