So denar delili po domače?

Ministrstvo za gospodarstvo je pri razpisu, s katerim naj bi s 15 milijoni evrov pomagalo podjetjem prebroditi krizo, po navedbah naših virov storilo več nepravilnosti.

Objavljeno
29. oktober 2009 20.36
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo je pri razpisu, s katerim naj bi s 15 milijoni evrov pomagalo podjetjem prebroditi krizo, po navedbah naših virov storilo več nepravilnosti. Nenavaden je bil že sam razpis za sofinanciranje izvajanja razvojnoinvesticijskih projektov, saj ni bilo določenih nikakršnih kriterijev za ocenjevanje prispelih vlog, denar pa se je menda razdeljeval zgolj po vrstnem redu njihove prispelosti od določenega datuma naprej. Kasneje pa je ministrstvo brez objave sprememb razpisnih pogojev domnevno spremenilo kriterij, po katerem je izbiralo prejemnike denarja. Poleg tega je, kot pravijo naši viri, še pred izdajo sklepov uspešne prijavitelje pozvalo k podpisu pogodb.

Ministrstvi za gospodarstvo ter za delo, družino in socialne zadeve sta sedmega avgusta v uradnem listu objavili javni razpis »Izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojnoinvesticijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010«. Skupna vrednost razpisanih sredstev je bila 71,88 milijona evrov, od tega 15 milijonov za pomoč razvojnim projektom, skoraj 57 milijonov pa za prezaposlovanje in samozaposlitve. Namen razpisa za razvojne projekte naj bi bil hitra pomoč podjetjem, ki so se zaradi krize znašla v likvidnostnih težavah, da njihovi razvojni projekti ne bi propadli. Največja možna vsota sofinanciranja je bila pol milijona evrov. Toda sam razpis je bil po mnenju več prijaviteljev, s katerimi smo govorili, zelo nenavaden.

Edini kriterij je bil vrstni red

Edini kriterij za razdeljevanje denarja je bil namreč vrstni red, po katerem so bile vloge oddane na pošti (v vložišču jih ni bilo mogoče oddati). Pomembno je bilo le, da je vloga izpolnjevala zahteve razpisa. Razpisna komisija naj bi torej zgolj pogledala, ali gre dejansko za razvojni projekt, ali je podjetje predložilo ustrezna dokazila o likvidnostnih težavah in ali ni morda že pred stečajem, nato pa hitro razdelila denar med vloge, ki so prispele najprej. Pri čemer je bilo že z razpisnimi pogoji kaznovano prehitro oddajanje vlog, saj bi se pri vseh, ki bi prispele pred 17. avgustom, štelo, da so bile oddane 17. avgusta ob 23.59. Tako ali tako so podjetja imela zgolj deset dni časa za pripravo vloge. Več vlog z istim časom oddaje naj bi razvrstili z žrebom.

Po pričevanju tistih, ki so oddajali prijave na razpis, je bil prizor na bencinskih servisih Petrola v Ljubljani, ki imajo poštno koncesijo, v nedeljo 16. avgusta malo pred polnočjo precej nenavaden. V vrsti je na posameznem servisu čakalo tudi po deset prijaviteljev, večina z več vlogami v rokah. Uslužbenci Petrola so nato večini na potrdila o oddaji pošiljk zapisali isti čas, tako da je kasneje ministrstvo celo pozivalo prijavitelje, naj pošljejo dokazila, kdaj so oddali pošiljke. Po neuradnih podatkih je na razpis prispelo 220 vlog, uspelo pa jih je 50. Ministrstvo je, kot pravijo naši viri, namesto hitre izdaje sklepov in s tem pomoči podjetjem v težavah začelo iskati nov način, kako razdeliti denar. O zagatah ministrstva priča tudi podatek, da rezultati razpisa še vedno niso javno objavljeni, čeprav se je že v ponedeljek iztekel 60-dnevni rok za izdajo sklepov.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela