Tiskane izdaje
Gre za krizni javnofinančni ukrep iz leta 2013, pred tem je splošna stopnja DDV znašala 20 odstotkov, znižana stopnja pa 8,5 odstotka. Ukrep je trenutno zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna za čas do konca leta 2015, a vlada predlaga, da bi zvišani stopnji postali stalnica. To se bo zgodilo, če bo predlagano novelo zakona potrdil državni zbor.
Sindikati in gospodarstveniki so proti
Proti podaljšanju ukrepa so že ostro nastopili sindikati; v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo (ZSSS), da se s 1. januarjem 2016 ponovno uporabljajo prejšnje stopnje DDV. Trajna uveljavitev trenutnih stopenj DDV bi po njihovem imela nadaljnji negativen vpliv na domačo potrošnjo in kupno moč. Na ministrstvu za finance pa pravijo, da je trajna uveljavitev teh stopenj eden od trajnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in oživitev gospodarske rasti.
»Povišane stopnje DDV najbolj prizadenejo najranljivejše, ki večino svojih dohodkov porabijo za najnujnejše življenjske potrebščine. Zato se nam zdi podaljševanje tega ukrepa neprimerno. Prav tako je bil obljubljen kot začasni ukrep,« je danes ob dejala izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS Andreja Poje.
Da se je vlada davkov lotila na napačni strani, je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. »Pri DDV bi se dalo neke stvari spremeniti na bolje - ZSSS je predlagala nižji DDV, temu ne nasprotujem, je pa treba pokazati, kje bi nadomestili ta delež,« pravi Štrukelj. Hkrati pa opozarja, da je v Sloveniji ena najnižjih stopenj davka na dobiček podjetij. Zato dodaja: »To je prostor za spreminjanje davkov, ne pa tam, kjer se je vlada zdaj lotila stvari.«
Že lansko pomlad, ko je vlada napovedovala podaljšanje ukrepa, so se ji po robu postavili tudi gospodarstveniki. A na finančnem ministrstvu so jim odgovorili, da DDV nikoli ni bil mišljen kot začasni, ampak kot strukturni ukrep. Pojasnjujejo, da gre za enega od ukrepov pri prizadevanjih za prestrukturiranje davčnih bremen s primerljivo porazdelitvijo med potrošnjo, dohodki in premoženjem.
Da stališče gospodarstvenikov tudi danes ostaja enako, je danes potrdil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, ki pravi, da je za gospodarstvo, pa tudi za prebivalce, vedno slabo, če so davki visoki, kar se odrazi v manjši možnosti za potrošnjo. Dodal pa je, da bi bila GZS ob davčnih spremembah pripravljena sprejeti rešitev, ki bi na eni strani bolj obremenila kapital (ob ohranitvi olajšav za investicije), na drugi strani pa bi se zmanjšale obremenitve stroškov dela, skratka »win-win situacija«. Vendar pa se ob tem boji, »da bi pri razbremenitvi stroškov dela ostalo samo pri obljubah, na drugi strani pa bi prišlo do višje obdavčitve kapitala«.
Kritike letijo tudi na predloga proračunov
Na seji so obravnavali tudi predloga proračunov za leti 2016 in 2017. Socialni partnerji so bili nezadovoljni z dejstvom, da je vlada predloga proračunov najprej poslala na odbore državnega zbora, šele nato pa v obravnavo ESS. Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je dejal, da je potek obravnave predlogov nelogičen. Počivavšek še pravi, da je, ko je predlog proračuna sprejet na vladi, zelo težko vplivati na njegovo vsebino.
Ne gospodarstveniki in ne sindikati niso bili najbolj zadovoljni s predlogoma proračunov. Gospodarstveniki menijo, da ni dovolj razvojno usmerjen, predstavnike delavcev pa skrbijo postavke, ki so upoštevane v proračunih brez zagotovila, da bodo dejansko izvedljive.
Hribar Milič je bil kritičen, da je vlada obljubljala reforme v smeri prestrukturiranja javne porabe in več sredstev za razvoj, sedaj pa jih je v proračunu na voljo manj. Svari, da bo zmanjšanje sredstev za razvojne projekte in infrastrukturo vodilo v zmanjševanje možnosti domačega investicijskega cikla, manj bo novih delovnih mest in manjši bo padec brezposelnosti. Kot pravi, se vlada obnaša »preveč računovodsko in premalo razvojno«.
Po besedah Štruklja osnovni predlog za sindikate ni sprejemljiv. Kot ključno pa izpostavlja vprašanje, kaj bo vlada storila če 310 milijonov, ki so vključeni v proračun na račun prihrankov pri plačah v javnem sektorju, ne bo izpogajala pri sindikatih. »Ali bo vztrajala pri tem in kršila vse dogovore vključno s socialnim sporazumom, ali bo spremenila proračun?« se sprašuje.
Kot pravi Štrukelj, je namreč vlada v proračun vnesla številke, povezane s plačami javnih uslužbencev, ki so vladni izhodiščni pogajalski predlog. »Po naši presoji bi bilo edino korektno, da bi vlada upoštevala številke, ki izhajajo iz veljavnega dogovora s konca leta 2014 - to je tisti dogovor, ki pravi, kakšne bodo plače v letu 2016,« poudarja. Šele po morebitnem dogovoru v pogajanjih bi lahko vlada po njegovem mnenju številke v proračunu popravila.
